Žiljštan ali kačji kamen

Žiljštan ali kačji kamen
Pripovedke z Martinj Vrha
Ivan Tušek
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Med robovjem in skalovjem je vse pusto, tiho in mrtvo, samo stari gadje, ki delajo imenitno stvar: žiljštan ali kačji kamen, stanujejo tam. Pri tem imenitnem, pa težkem delu se pa tako zelo upehajo, da so vsi penasti. Ne draži jih, če ne, te bodo...! Vedi, da niso nikoli tako razdraženi kakor tedaj I Žiljštan je tako čudna stvar, da nihče ne ve nič gotovega povedati o njem. Pravijo, da je podoben čudno pisanim kroglicam, ki so skup nabrane kakor jagode na molku.

Kdor dobi žiljštan, ima vsega obilo, česar si poželi. Če ga položi v žito, mu žitnica nikoli ne bo prazna; če ga prime z denarjem v roki, mu ne bo prišla kača v mošnjo. Če bi ga prijelo dekle, bi dobilo potem koš otrok.

Vem, da bi ga tudi ti rad dobil. Spleti tedaj slamnato kolo in ga polij s staljeno smolo. Potem pojdi tja, kjer stanujejo gadje, zažgi kolo in ga potoči čez gade. Vsi se bodo zvili v roče in se spustili za gorečim kolesom, samo eden bo ostal in varoval zaklad - žiljštan. Ubij ga, vzemi mu žiljštan in - primaruha! - nikoli ne boš stradal!

Stradal ne boš, če ti le kdo ne ukrade žiljštan, kakor so ga bili ukradli pred tridesetimi leti pri Macesnovih tatje. Pa res, kakšna bogatija je bila pri Macesnu! Od tistega časa je pa šlo vse narobe, nesreča čez nesrečo, tako da je zdaj pri njih taka beračija, da je bog pomagaj!