Slikarjeva slika Brodnik
Balade in romance
Anton Aškerc
Svetopolkova oporoka
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Med skalami Sava šumi,
valove mogočne vali,
v naróčaj jih Dunavu tira.
Čoln ziblje ob bregu se tam,
a ribič mi v njem sedi sam,
na veslo se truden opira ...

»Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlan
pa hitro na drugo tam stran
čez šumno prepelji nas Savo!
Čuj, turško rumeno zlató
plačilo bogato ti bo ...
Če nočeš — ti vzamemo glavo!

Molčita že polje in log,
tam onkraj slavonski ostrog
v neskrbnem že spanju počiva.
Zaviti v plašč temne noči
ogledat poslani smo mi,
kod zdaj naš sovražnik se skriva ...«

»Ne maram za vaše zlató!
Čemu mi pač ribiču bo?
Zastonj vas čez reko prepeljem!
Res sivo glavo imam,
a vam je nocoj še ne dam!
Rad vašim ustrezam poveljem!«

Že čolnič od brega leti
in nese oglednike tri ...
Veslaje pa ribič ozira
srepó se vrtenje vodâ,
ki rado se s čolni igra
in slastno na dno jih požira ...

»Pač hrabro srce ti imaš,
izvrsten prevoznik si naš;
ni takega blizu okoli!
A nas tam pohvali glavar,
prekrasen pač čaka nas dar,
krasnejši nas ni še nikoli!«

»Na mestu« — dé ribič krepkó —
a veslo zažene v vodó ...
»Tú vaše in moje plačilo!«
»Bes, djaur!« še krik iz valóv,
iz mokrih je Save grobóv —
potem pa vse tiho je bilo ...