Kranjec dolžèn hrovatenja

Nova piſarija, sabavljiza v’ terzínah. Kranjez dolshèn hrovatenja.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 2
S.
Tadlè po Posidipu.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb2.djvu
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Tine! meni ſe dosdeva,
Mika te rod hrovatit’;
Gode, ropota, veleva
Krajnzu krajnſko govorit’.

Péter! meni ſe dosdujeſh
Polsh v’ lupino sakopan,
Krajnſki glaſ koj hrovatujeſh,
Ako nima tvoja ſtran.
 
Preudarite, Gorenzi!
˛Shalobarde niſte vi!
Koljko hranijo Dolenzi
Vam hrovaſhkih beſedi!

Kaj ſhe le Kneshak, Planina,
Podnanoſzi, Loſh, Tomin,
Zirkniza, Ipavk dolina,
Matería, Kraſ, Berkin.

Nimajo nikjer ˛Slovani
Prav ſlovenſkiga glaſú,
De ne imeli Ilirjani
Karnije ˛Slovénk rodú.
 
Treba ſtreſene ſlediti,
Po vaſéh, velíko let:
Vſe mogozhe nam dobiti,
Knigam povſoditi ſpét.

Le kar ˛Serbam pokvarili
Turki, Moſkvizham Tatár,
˛Siſku Masharji ſkalili,
Nad Bregano tuja ſtvar.
 
Bukve glagolíz berimo!
Dedov kremija biſter vír!
Sraven krajnſkih poiſhímo
Lep Zirilovi pſaltír.
 
Vuka peſme prideníte,
Naj Dobrovſki s’ rok ne gré.
Lndeta ne posabite!
Vſe djat’ ſvoje Krajna ſmé

Od ˛Skiaptrov do ˛Shamanov,
Od Kitaja do Udín.
˛Sodit’ jesik Ilirjanov
Pétri! slesite ’s lupín!

S.