Lisica in volk
Ljdska pravljica
Spisano: Jure Repovž
Viri: Zbirka Pravce iz Benečije, urednik Janez Kajzer
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Že večkrat so se v vasi menili, da pride volk. Tako je nekega dne šlo mače po klancu, ki pelje v Tamor­šča, in je reklo:

- Čaj, čaj, da ga zastrašim!

In gor za klancem se je skrilo v trebež in je čakalo.

Ej, kaj ne prideta dol lisica in volk, lačna. Mače se zgane in pomaha z repom. Pa volk se ni ustrašil ...

Lisica in volk sta prišla naravnost dol k Mašeri ropat. Kaj nista našla odprtih oken v mlekarni. Gresta tja noter in začneta jesti smetano, sir, maslo in mleko. Tam sta jedla, jedla; lisica si je z jezikom oblizovala dlako in brke. Volk pa je bil ves umazan; še oči so mu bile vse od smetane. Kaj ne pride mle­kar! Lisica, ki je bila bolj prebrisana, se je prej za­vedla, volk pa je kar jel. Lisica je hitro utekla skozi okno.

Tako je mlekar našel samo volka in ga s palico namlatil. Nazadnje je tudi volk zbežal tja pred Ličovkin hlev. Lisica ga je čakala tam pod Brušjanom: stegnila se je in tako ležala.

- Pridi, pridi, je dejal volk.

- Ne morem, je rekla lisica, vidiš, da me je vso namlatil! Pa čeprav ni niti ene dobila. Volk pa še hoditi ni mogel: eno nogo je imel zlomljeno in drugo do kosti odrgnjeno.

- Na hrbet te zadenem, je dejal, te bom nesel. Lisica se je spravila nanj in tako sta se pobrala tja proti Loškemu potoku.

Lisica je začela gori na vrhu peti:

- Ta bolan mora tazdravega nesti. Ko je volk slišal tole, je dejal:

- Ah, kaj pa počneš, kaj se ne zafrkavaš?!

- Ne, ne, je dejala, blede se mi, vsak hip bom crknila!

Ko sta prišla do Loškega potoka, je lisica skoči­la volku z ramen in jo ucvrla gor po bregu, volk pa je počasi odšepal gor po potoku.