Pismo svetega Hieronima Antonu, menihu v Emoni

Pismo svetega Hieronima Antonu, menihu v Emoni
sveti Hieronim
Prevod: Andrej Cizl, november 2014, po angleškem prevodu W.H. Fremantle, G. Lewis in W.G. Martley, Letter 12: To Antony, Monk; v: Nicene and Post-Nicene Fathers, druga zbirka, knjiga 6, uredila Philip Schaff in Henry Wace, Christian Literature Publishing Co., Buffalo, New York, 1893; za New Advent pregledal in uredil Kevin Knight.
Dovoljenje: Ta datoteka je objavljena pod Creative Commons Vsesplošna posvetitev v javno domeno CC0 1.0 (CC0).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Ko so se učenci prerekali glede prvenstva, je Gospod, ki je učitelj ponižnosti, vzel v naročje otročička in rekel: »Če se ne boste spreobrnili in postali kakor otročički, vam ne bo uspelo priti v Nebeško kraljestvo.«[1] Da pa ne bi kdo rekel, da tako samo uči, ne pa tudi dela, je svoje pravilo zvesto izpolnjeval v svojem življenju. Učencem je na primer umil noge,[2] svojega izdajalca je sprejel s poljubom,[3] pogovarjal se je z žensko iz Samarije,[4] o Nebeškem kraljestvu je razlagal Mariji, ko je sedela pri njegovih nogah,[5] in ko je vstal od mrtvih, se je najprej prikazal dvema čisto navadnima ženskama.[6] Napuh je nasproten ponižnosti, in zaradi tega je tudi Satan kot nadangel izgubil vso svojo veličino. Judom je spodletelo zaradi njihovega napuha, saj so si prilaščali vodilne položaje in odobravali častne pozdrave v javnosti, naposled pa so jih izpodrinili pogani, ki so jih šteli za "kapljo v morje".[7] Dva čisto navadna ribiča, Petra in Jakoba, je poslal, da zapreta usta vsem posvetnim učenjakom in modrijanom. Kot pravi Sveto pismo: »Bog se upira napihnjencem, do ponižnih pa je usmiljen.«[8] Poglej, brat, kakšen greh mora to biti, da ima Boga samega za svojega nasprotnika! V evangeliju je farizej zavrnjen zaradi napuha, mitničar pa je sprejet zaradi ponižnosti.[9]

Če se ne motim, sem ti do sedaj napisal deset pisem, vdanih in iskrenih, ti pa mi nisi blagovolil nameniti niti ene uboge vrstice. Gospod govori s svojimi služabniki, ti, moj brat služabnik, pa nočeš govoriti z menoj. Verjemi mi, da če ne bi zadrževal svojega pisala, bi ti lahko tako podlo pokazal svojo nejevoljo, da bi že zaradi tega moral odgovoriti, čeprav bi bil verjetno jezen. Vendar, ker je jeza človeška, kristjan pa se ne sme vesti pohujšljivo, te še enkrat prosim in rotim, da ljubiš tega, ki tebe ljubi, in mu kakor služabnik svojemu sotrpinu primerno odpišeš. Bog s teboj.

Opombe

uredi