Simonu Rutarju

Simonu Rutarju, prijatelju in soobčanu
Poezije 4
Simon Gregorčič

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

In tudi ti — pred mano
v deželo si odšel neznano!
Znan ves ti bil je zemlje krog
in kar na njej se je godilo;
ti, davnosti iskavec strog,
pregrebel daven grob si mnog,
iščoč, kaj skrito v njem bi bilo.
Ti mrtve kopal si na dan,
oj zgodboslovec slavnoznan,
in mnogo dragih izkopin
pišoč podal si nam v spomin!
Po grobih davnih si se kretal,
— v zabavo ne! — po njih se šetal.
Ljubitelj davnih ti grobov
zdaj našel grob si nov,
nov grob, kjer sam boš dolgo spal,
ti narodni naš vrli dninar,
dokler te večni Zgodovinar
ne bode spet na dan pozval.
Nov grob si našel, a strašan,
in vanj ti bil si zakopan,
sežgan po šegi starodavni. —
Ne, bil si živ sežgan,
ko mučeniki oni slavni,
ki žgal jih Neron je Rimljan
kot žive baklje — za nebo!
Groznó, strašnó!
Ne zmore solz dovolj oko.
Todà čemù solzé?
Prebil si zemeljsko gorje!
Trpljenje pač je peč ognjena,
kjer čisti se zlato;
mučenci oni iz plamena
vzleteli čisti so v nebo.
Trpin, i ti, v plameni
poln muk in ran tu umorjèn,
kot Feniks prerojeni
na veke tam si pomlajèn.