Skačem na vozu dinj

Baklava, Rembrandt Skačem na vozu dinj
Morje
Tomaž Šalamun
Cheetah
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Kladivo pada in ga sprešam, ker nožka

nož med prsti. Pristrizi mi silhueto. Daj,

da buškne črnilo, ali pa se zaliže barje.


Kot da bom prvi, ki umira, trapasta.

Edino zame si originalna, sama si bedak.

Pest razpiram in zapiram v tvojem


belem topem srežu. Viharji so ti olupili

kožo. Bela zalizana gos, ki racaš po

palubi, ta paše, če ti rumenega kljuna ne


odprem? Če ga držim v topli dlani in samo

malo čuvam tvoje butanje? Svila si in

rumena in imaš tople zobke. Pobožnih, ki te


mehčajo, si ne boš nič bolj zapomnila.

Baklica, kako naj bom spoštljiv? Drobec,

penasta mati figa, čepela si v grmovju.


Izmenoma. Trn in cvet, trn in cvet.

Flaf, če gre cvet, pok, če gre trnje.

Korenina pa cvrči, cvrči in ruje skalo.


Vsaka druga se ugrezne. Kočijaž ima

na klopi žakelj, in čeprav so voli, iz

voza naredim kiper. Dviga se kot či, ki


pleza po zvoniku. Butne v drek golobov.

Butne v bron črepinj. Potuje kot krt in

strela, ki se odbija med ovco in pastirjem.


Hrib poveže z rafijo. Pelin, zmasiraj se

že. Vek je vek parnika in mojih vek.

Krila imam kot Pegaz šlosar. Druge


palube za slavje. Črn obroček na umu,

ki ti ga posekam. Da ostane samo

krater Etne. Slačim prebivalstvo in


ti v gobec mečem sandale. Pa kuhaj usnje.

Pa špiči zjutraj ob pol treh, ob pol treh,

z verigo lačnih. C'est la pleine lune.