Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/41

Stran je bila lektorirana

2. Pajnovi morejo od sad ſaj 1 Zollo viſhęj leshati, koker prędęj, de tok dobro Deſh, katirga kaki Vęter noter saneſse, koker tud zhębęllni Put ſam od ſebe vunkęj ſtezhe.

3. Lę eno malo nad ſhręlam more ſonze Pajn obſijat, ſzer zhębęlle pred Vrozhino na morejo obſtati, pa tud lehko to od sgor pęrtiſneno tęſhko ſatovje omehzha, dę dol pade.

4. Koker hitro bodeſh Pajn na ſvoj kraj poſtavou, tok h' malo ſhręlo offnęj, de zhębęlle na Paſho pojdejo, inu ſe per veliki Vrozhini ne saduſhijo.

5. Pajn moreſh smęram na taiſtimo krajo puſtit, kir ſo enkrat zhębęlle ven letęle, sakaj taiſte ſę, kader pervizh ven letijo, ſvoj kraj shę samęrkajo, inu aku bi Trugo na en drugi kraj preſtavou, tok bi zhębęlle taiſto na tęm pervim krajo dougu iſkalle, inu sadnizh, vezhkrat s'Nevarnoſtjo ſvojga shiulenja, h' drugem noter gredo, njeh ta pravi Pajn pa oſhvohi.

6. Zhe imaſh velik zhębęllnak, inu pa malo Pajno, tok je dobro, de Pajny 1/2 ſholna, al tud 1 ſholn ſak h' ſebi poſtaviſh, inu taiſte ſzer po Verſti, ne pa verh eden drusiga; na tako visho