- (Bohemund.)
Tvôga prijazniga vhoda
Bodo veseli
Hišni Penati,
Modri, visoki,
Častiti starci.
Že na pragu bo te sprejela
Boginja Heba vedno cveteča,
Ter Viktoria zlata,
S krili previdena,
Ki na očetovi roki se ziblje
V zmago perute razprostrene zmir.
- (Roger.)
Krona lepote
Nikdar ne zgine
Iz tega rodú!
Ločivši se pozno
Ena kneginja drugi
Milóte da pas,
Ter zagrinjala sramljiviga kras;
Vonder nar lepši doživel sim jaz,
Vidši de cvetlica hčere sloví,
Prej še ko materno cvetje zvení.
- Beatrica
- (iz straha zbudivši se).
O gorjé mi, komu v pest
Me nesreče serd zapleta?
Vse napake
Tega sveta
Niso hujši, niso take!
Zdaj razumim trepetanje,
In nerazmodrivno grozo,
Ki me strese nagloma,
Ko se komaj imenuje
Rodovina strašna ta;
Rodovina ki nesrečno
Proti lastnim udam večno
Grozovinske sle divjá.
Slišala sim z grozo jadno,
Kak se brata dreta gadno;
In zdaj treši brez otetbe
Me oblast neznane kletbe
V ta vertinc togot in zlob,
Sredi pekla v žarni drob.
- (beží v dvorano vertno.)
