v’ prasni panj tako dolgo, de vidim, de je tudi ena materniza ſ’ ſvojimi zhbélnmi vanj ſhla, in ravno tako delam tudi s’ drugim al tretjim panjem, zhe da ſhe dva ali trije rôji vkùp, tako dolgo, de vſaziga poſébej v’ en panj ſpravim. Potlej jih podavim vſe v’ verſto na dol, de ſe zhbéle ſame rasdele, kakor je prav. Ako pa vidim, de je kteri tih panjov veliko ſlabji od drusih, vsamem ſhe nektere vſajavnize zhebél od mozhnejih, in jih puſtim kakor préd, vanj iti, kjer moram pa dobro merkati, de ſ’ zhbélami vred tudi maternize ne sajmem, ker bi tako veſ roj ſvoj panj ſpét sapuſtil, in sa maternizo ſhel, in bi ſe moglo lozhenje potlej ſpét vnovizh sazhéti.
Ako ſo pa zhbéle, ktére ob enim zhaſurojijo, ſami drugi ali tretji roji, to je, vſi s’ mladimi, ali tiſtimi maternizami, ki pojejo, ſe malokdaj vkùp v’ eno gruzho vſédejo, ampak v’ vezh kép ali zofljev, kteri ſe snajo vſak poſébej vſaditi, in tedej shé tako raslozhiti, zhe ſe lozhenje potrébno in koridno sdi. Szer pa nimam navade dvéh drujzov ali trétjizov kdej lozhiti, temùzh ſhe le ſkleniti, ker sdrusheni
