Tovarišu dr. M. Černiču

Tovarišu dr. M. Černiču
Jana
Viri: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 210.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Izginile z zimo so misli nam mračne,
na pragu, glej, Vesna stoji nasmejana;
odeta že v cvetje sta log in poljana,
na veji pa ptička še skoraj zaspana,
sosedo na drugem drevesu budi:
»Oglej si moža, ki pod nama hiti.

Ne moreš verjeti, a to je resnica,
da dvakrat že trideset let mu mineva
od jasno pomladnega rojstnega dneva,
a kukav'ca, čuj, mu spet leta našteva;
mu bistro oko je in prožen korak,
ga najdeš, ki bil bi v teh letih enak?

Ko zdaj partizani za dom krvavijo,
kaj rešil življenj je, ne bom naštevala.«
Ko ptička na veji tako je čebljala,
skrivnost tudi nam nehote je izdalam
ki sem jo prinesel je vetrni piš,
da šestdesetletnico danes slaviš.

Pač skromno obletnico svojo praznuješ,
ni hrupnih pojedin, ne lepe dvorane,
saj lesk ne, le čustvo iskreno te gane,
ki vidiš ga v srcih te družbe, tu zbrane.
Iz grl se glasi in žarečih oči:
»Bog živi te, Miče, na mnoge še dni!«

»Besedilo, pod katerim je podpisana Jana, je nastalo v Smrekovcu 29. aprila 1944. Objavljeno je v Utrinku, glasilu kolektiva URH & Comp., SVPB-R, št. 1, 25. 6. 1944, str. 4.« (Paternu 1987: 210)