Čaroznanke

Čaroznanke Bina Štampe Žmavc

Vsakdan →

Spisano:	Pretipkala iz Čaroznanke 1990, Tina Omahna.
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

• Vsakdan
• Nadobudna budnica
• Bratci, bratci
• Gajeve majhne skrivnosti
• Ah, to poletje!
• Matematika (Bina Štampe Žmavc)
• Orkani v Janovi sobi
• Na kaj se Jur jezi
• Zamuda
• Čudna zgodba
• Opravičilo
• Šola v nedeljo
• Odmor
• Trma
• Smehasta pesem
• Jokasta pesem
• Lenoba
• Jan riše
• Zmajev ples
• Izštevanka za zobe
• Jaka slika
• Špela čarovnica
• Gusarska
• Vojaška
• Teta Dana z Dunaja
• Babice
• Rojstni dan
• Poroka v vrtcu
• Prva ljubezen
• Vrba lulalnica
• Čolo in Tačka
• Slikarka tovarišija
• Maček Maks spi
• Muce in mačke
• Pesmica o mačku in Maksu
• Anin konj
• Iz česa je tkano življenje
• Jutro
• Sonce
• Poletni travnik
• Mavrica
• Nevihtni oblaki
• Jesensko jutro
• Sneg
• Govorica dreves
• Televizija domišljija
• Ljubljanski zmaj
• Leteča preproga
• Vrana Čaroznana
• Pošasti
• Tatovi
• Kako se naredijo čarovnice
• Čarovnik
• Gledališče
• Ogledalo
• Tihi ocean
• Sanjina pesem
• Mesto ponoči
• Manja sanja
• Sanje
• Kje nastane pesem

Vojaška

To je pesem

Za vojake brez pušk.

Za viteze, ki dirjajo

Na turnirjih brez bušk.

Za generale, ki mečejo bombe

Vanilijevih sladoledov.

Za podmorničarje, ki jezdijo torpede

Morskih konjičkov in morjegledov.

Za letalce, ki krmarijo

Z repi lunaparkovskih klometov.

To je pesem za vojake,

Ki nosijo namesto bajonetov

Rožnato pahljačo

Najbolj zaljubljenih sonetov!

Prva ljubezen

Prva ljubezen

Je čisto poseben dan;

Ko veter zasanjan,

Oblak nasmejan.

Prva ljubezen

Je svitanje v laseh,

Peresna teža telesa,

Majhna začarana luna v očeh.

Prva ljubezen

Je čisto poseben dan,

Ko podnevi posedaš v vesolju

In ponoči nisi zaspan.

Jutro

Ko se ob zori

Zora zbudi,

Ji jutro pogleda

V bleščeče oči.

Natoči ji rose

V zlate dlani

In od svetlega pogleda

Med njima ljubezen

V nov dan zažari.

Sonce

Sonce ogreje nebo in veje,

otaja zimo v pomlad;

se poletji široko nasmeje,

jeseni šepne, da jo ima rad.

Sonce posije pesmi

In mavrice v deževnem dnevu.

In v dolge sence in svetlobo

V daljnem Zemljinem odsevu.

Jesensko jutro

Nad griči še megla

Kot pajčevina trepeta.

Skoznjo sonce

Ogleduje polje speče.

In kot njegov odmev

Se vsa začarana od sreče

Na travi rosna kapljica leskeče.

Mavrica

Mavrica

Je iz dežja in sonca

Stkana

In skoz droben dež

Narahlo presejana.

Sneg

Sneg naprši široke in ozke poti

S puhasto kristalno belino.

Pada in pada in mehko obleži,

Svet zaziblje v zasneženo vedrino.

Strehe postanejo bele odeje, dimnik severni velikan.

V bele sanje se spremenijo veje,

Hrib je začaran ledeni vulkan.

Sneg tiho razpne pokrajino

V pruti bele mavrične ptice.

Med snežinkami sredi zimske noči

Slišiš kraguljčke Snežne kraljice.

Sanje

Sanje so lahko

Rožnate in rdeče

Podobne vrtnicam,

Ki dehtijo od sreče.

Sanje so lahko

Velika ovenela roža,

Temna in moreča,

Kot da jo žalost boža.

Sanje so lahko

Kot zvezdni vrtiljak

V vrtoglavje razsvetljen

In padajoče sklonjen v mrak.

Sanje so lahko

Čudaške bele slike:

Zdaj v sneg zdrobljene,

Zdaj kot ledene gore velike.

Sanje so lahko brezdanje,

Ko v globokem spancu pod odejo spijo.

Najbolj sanjave pa so sanje,

Ki sanjajo, kadar bedijo.