(Krutost, ti si...)
← (Rana sonca so železno geslo.) | (Krutost, ti si...) Analogije svetlobe Tomaž Šalamun |
(Sonce ni ne zaloga svobode...) → |
|
Krutost, ti si
ubila mojega angela
varuha. Zakaj še
tavam, ko te pišem,
strašna bela dlan. So gore bolj
čiste po snežnem
plazu? Teža in
lahkota mi je dala zemljo in
hvaležnost, mero dihanja.
Kam me ti rušiš
lakota, barbar brez
zakona. Kit sem, ki iz njega delajo
sardine. S čim naj se
branim pred erosom teh
mesarjev, ki sekajo mojo auro kot
odvečni kruh?
On est pathétique.
On pleure les neiges d'antan.
Krutost je bila blesk mojega telesa in ime
svoda, ki sem se v njem
zrušil.