| Spisano:
|
Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 40 (4.10.1848)
| | Viri:
|
[1]
| Dovoljenje: 
|
To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
| Stopnja obdelave: 
|
To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
| | Izvozi v formatu:
|
 epub  mobi  pdf  rtf  txt
|
|
so po sklepu ministra notranjih opráv od 23. tega mesca poterjene barve krajnske dežele. Ta razglas je pri Ljubljančanih, ki še vedó, de jih je slovenska mati rodila in de jih slovenska zemlja redí, tako neizrečeno veliko veselje obudil, de je bila koj drugi dan, to je, v nedeljo zvečer veselica po celi Ljubljani napravljena. Že davnej ni Ljubljana tako slovesno noč imela, ko je ta bila! Drugo pot bolj bomo natanjko popisali to veselico, in svojim dragim bravcam po deželi tudi povedali, zakaj de nas je to poterjenje starih krajnskih barv tako razveselilo. Danes le tóle rečemo: Národ brez narodnosti je teló brez kosti: vsi pravi Krajnci pa hočejo celo teló imeti: Nemškutarji bi nam radi kostí vzeli, pa ne bo dal! Cesar so nam ustavo dali, de se tudi našimu ljudstvu njegove pravice ne bojo kratile več. In teh pravic se bomo terdno deržali!
