Stoji oltar, u znožju Slava,
Pobožna služba se godi,
Tišina sveta vse obdava,
Prinesli sinki so dari.
Od severja, od južne strani.
Od vsakod sem prispeli so;
Stareji, mladi tu so zbrani,
Vse iste misli vžigajo.
Obhajajo oltar pobožno,
Veselo daja vsak svoj dar:
Kdo njive plod, kdo kilo rožno,
Kdo rokotvor dé na oltar.
Z veselim okom gleda mati,
Smehljaje davcom hvali vsim;
Saj nima razun hvale dati,
I sej je sinehljej dosti jim.
Se derznem-li, bučelka mala?
Al nesla mali darek bi?
Ob tihej Dravi sim ga brala,
Po gorski, dolski cvetici.
Bojim se blizu; bogateje
Darove drugi jej dajo
Pa kak se Draga milo smeje!
I kak prijazno zre oko!
Blagoto sija in ljubezen -
Hitim, hitim pred nje obraz!
Pred malico! Na stran bojezen!
Podam darove tudi jaz.
O vzemi, matica dobrotna!
Svoj pervi trud tu položim!
Sim mlada še, mi moč slabotna.
Al tebi celo posvetim!
Prejeti so! I zahvalila
Tud meni je z nasmehljejem!
Ne tirjam več; dovelj plačila!
Po lepši dar na cvetje spem.
