Deželni zbor v Ljubljani

Deželni zbor v Ljubljani
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 25 (21.6.1848)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Pretečeni pondeljik je bil krajnski deželni zbor (Landtag) v Ljubljani. Novomeški kresijski poglavár žlahtni Laufenstein so dokazali, 1) de ta zbor je bil vse prehitro poklican, ker poslanci niso zadosti podučeni bili v važnih rečéh, od kterih se ima na zboru govoriti, in 2) de kmetiški stan je v zboru premalo nadomesten, nektere Dolenske mesta pa clo nobeniga poslanca niso poslale. Več druzih poslancov, posebno gosp. komisár Ambrož so popolnama poterdili, kar so gosp. Laufenstein govorili, zatorej je bilo sklenjeno, de ima današnji zbor saksebi iti in se prihodnji pondeljik spet skupej zbrati. Kresijski Novomeški poglavár gosp. Laufenstein, gosp. Ambrož, komisár Smeledniške komisije, gosp. Dr. Orel, Dr. Krobath, gosp. Dr. Kavčič in pa kmetiški poslanci so bili pa izvoljeni, de imajo popoldne vkupej stopiti in se posvetovati, koliko naj bi kmetiški stan poslancov v Ljubljano poslal v deželni zbor. Kmetiški poslanci pa so popoldne rêkli, de ni potreba Ljubljanskiga zbora, ker bo Dunajski zbor vse sklenil. To so potem tudi vsi drugi poslanci za ta čas poterdili.

Pomenki v današnjim zboru so bili v nemškim pa tudi veliko v slovenskim jeziku, kér je gotova, de krajnski kmet, čeravno je nekteri tudi nemškiga jezika vajen, svojo reč nar boljši v svojim domačim jeziku pové. Pa tudi zató je treba, de se zraven nemškiga jezika vsaka reč v slovenskim jeziku pové, kér je veliko poslušavcov kmetiškiga stanú pri zboru pričijočih, kteri nemškiga clo nič ne razumejo in ki imajo pravico, vse razumeti, kar se tukaj govorí. Prav dobro so se kmetiški poslanci, posebno gosp. Ambrož, pa tudi kresijski poglavar Laufenstein in še nekteri drugi gospodje v domačim jeziku obnašali.

Opomniti pa moramo, de tisti, ki niso za poslance izvoljeni, nimajo pravice v zboru govoriti, temuč le poslušati, kar poslanci govoré. Ko bi imel vsak pravico govoriti, čmu bi pa poslanci bili?! To vsak sam lahko presodi. Zdej, ljubi prijatli, samí previdite, de je na poslancih veliko ležeče, de je tedej pri volitvi poslancov dobro gledati, kakošne poslance de izvolite. Poslanec mora biti pošten in previden mož, ki se vé potegniti za prid svojih ljudí, ki pa tudi ne pripustí, de bi se drugim krivica godíla. Tje v en dan vpiti in razsajati, kakor v oštaríi zamizo, to ne veljá nič. ‒ Vse, kar se govorí, se mora z razložno besedo skazati in spričati. Taki poslanec je mož, in kakor smo se danes prepričali, je bilo več razumnih mož kmetiškiga stanú za poslance izvoljenih, s kterimi se da pametno pomenkovati.

Danes so kmetiški poslanci povedali, de kmetje zavoljo desetíne, tlake i. t. d. le na to čakajo, kar se bo na Dunaji razsodilo in de tudi za letašnje léto hočejo po ti prihodnji tarifi odkupšino porajtati. ‒ To, prijatli, je resnica, de se boste potem ravnali, kakor bo na Dunaji sklenjeno in od Cesarja poterjeno ‒ tode vsaka dežela ima po Cesarskim povelji poprej Dunajskimu zboru predpoložiti, kakó de ona misli, se desetinskih, tlačanskih in druzih dolžnost odkupiti, de se ne bo nobenimu krivica godila.