Tko so jedan danak
Čist borio za Slavu,
Tomu neče nikad
Minut vienac glavu.
Stanko Vraz.
Semper henos, nomenque
tuum laudesque manebunt.
Vergilij.
Srčno pozdravljen nam dan, katerega god svoj praznuje
Vrli slovenski nam sin, štajerski dični rojak.
Skoro bo dvadeset let, kar bivaš Ti v našem okraji,
Národu v prid delujoč, njega k zavesti budeč.
Dober prijatelj si Ti lepó se učeče mladine,
Blag si podpornik jej bil, si jej in vedno jej boš;
Družbam si vsem pomočnik, kar cvéte jih v naši deželi,
Slovstva ljubitelj si vnet, ki se razvija pri nas;
Sam si prijel že peró in pisal poučne nam spise,
Bog daj, da vzel bi je spet ter jih napisal nam več;
Da bi napisal del več Slovencem za pozna še leta,
Kedar ne bode več nas, drugi tu zarod bo žil.
Danes praznuješ svoj god, i mi ga praznujemo v duhu,
V duhu praznujemo ga, Tebi ljubljenec, na Čast.
Mili Bog srečo Ti daj povsodi, pri vsakem podjetji,
Naj Ti ko senca sledi, kamor obrneš svoj sled;
Blagoslov rosi nebó na Té in na Tvoje opravke,
Bodi jim lep uspeh, ki bo človeštvu v pomoč.
Kakor ni v noči brez sna nikoli mirú in pokoja;
Brez zadovoljnosti ni sreče cvetoče nikjér.
Naj zadovoljnost, rojak, Ti torej obseva življenje,
Naj Ti jo vedno sladi čarobnoj svojoj močjó;
Kakor nakiti drevó se vsake pomlad novim cvetjem,
Da nam prinese potem jésen obilo sadu;
Táko se vračaj Tvoj god vsako leto Ti spet z novoj srečoj,
Zdrav in vesel ga praznuj mnogo, premnogo še let!