Kip (Tomaž Šalamun, 1)

← Omet odpada

Kip Mrzle pravljice Tomaž Šalamun

Topalčikov →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Lahni kodri so zoprni. Lahni kodri niso
dovolj obteženi. Če se luna (štampiljka) in
zvezda (rog) obrneta, se deka zgosti. Deka
se namili in zgosti. Sonce posije v pušico.
Ovce dobijo geste. Žveplo (filc) ovce dobijo
 geste. V gori sem se zrušil. V gori sem
preživel jamarske noči. Tudi, ko sem dajal
obročke na čolne. Tudi, ko sem dajal obročke
na čolne. Zmastil sem: barvo, mast, potico,
neko čudežno vrsto peteršilja, ki ni spominjal
na turški mak. Vse to, odkar obstaja avtocesta
Videm-Devin, prej ne. Prej sem bil zavit
v plašč Kugyja. Tudi to je bilo lepo življenje.
Med lopatkami, coklami in karijolami.