Komu iz nosa šprica kri, ena
← Ribice, Montale | Komu iz nosa šprica kri, ena Sončni voz Tomaž Šalamun |
Komu iz nosa šprica kri, dve → |
|
Enkrat bi se rad s Perčičem mirno pogovarjal o
Budu Hopkinsu. Rad bi mu poročal, kaj sem
videl. Kaj naredi Bud z mojim prijateljem
SW, ki je že tretja generacija ugrabljanih.
Začelo se je z njegovim dedom, ki je bil
vojni minister ZDA v drugi svetovni vojni.
Ampak izven uradnega programa jih je zanimala
shramba. Tudi oni imajo dopuste, sindikate,
lenuhe, tudi na oddaljenih galaksijah pride do
državnika, ki populacijo butne na vlak, reče
peljite se, dovolj smo bogati, vsi na
morje. Bitja jedo sendviče in gledajo skozi
okna. Bud ima mlado ženo. Najprej je bil
slikar. Tiho se pogajava. Kažem mu svoje
luknjaste špičke. Carola živi v ogromnem
gradu, ki je nekoč stal na deželi. Njen budist
je imel clash z Budom. Jaz mu verjamem in
ne verjamem. Zares mu ne verjamem.