Lilije v Proustu
← Na strehi gradu polž | Lilije v Proustu Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Prvi dan okupacije → |
|
Jaz nisem lastna bakterija,
jaz sem tuja bakterija,
jaz sem tuja bakterija z
lastno identiteto, Sv. Neža.
Luči so pogašene.
Malta je železna.
Jaz sem sod trhlega neba,
slišim bencinski motor.
Opica vre kocke. Ne
jušne kocke, navadne kocke,
rdečo, rumeno, modro
plastiko. Koliko vretja,
kakšno temperaturo
vzdrži plastika v vodi?
Videli bomo, zvedeli in
poročali. Scuola di San
Rocco je sprejemala
zgrbljene, pohabljene in
smrdeče.