Modrost (Tomaž Šalamun)
Modrost Glas Tomaž Šalamun |
Visoko → |
|
Češnje cvetijo.
Voda poganja kolo.
Obrazi se umivajo v biseru.
Poči vaza, ko mislim na rdeče nitke.
Doma sneži.
Nihče se nima pravice dotikati mojih knjig.
Skril sem jih in pri tem vztrajam.
Tolčem po mizi, dokler mi pesti ne ostanejo v beli
skuti.
Kosilo hočem. Hočem, da se naredi zvon iz peska.
Iz lesa, iz trave, iz vsega.
Iz žil.
Luna zmečka in zmoči vse, kar se ne pokosi.
Bral sem.
Skoz zlat novec bom izklesal hodnik.
Bog se ne sme zadeti ob nikogar.