Naš narodni dom
| Naš národni dom. (Združena Slovenija.) Simon Gregorčič |
Ime avtorja pesmi Simona Gregorčiča pri objavi manjka. Pesem je bila prej objavljena v Slovanu in ponatisnjena v Gregorčičevih Poezijah 2.
| |||||||||||||
Naš sveti dom bil strt je v prah,
Vsi kamni razmetáni,
Oh, raslo trnje, rasel máh
Po groblji je teptani.
Plah lazil preko razvalín
Je — tujcem rob! — domači sin,
In lil solzé je vróče,
Solzé vnebóvpijóče!
Zdaj sólze strán! Orodje v dlán!
Dom znôva vstati môra,
Oj dom krasán, takó prostrán,
Da bo za vse prostôra:
Za brate od izhoda vse,
Za brate od zahoda vse,
In s sévera in z juga —
To krasna bo zadruga!
Dovolj nam kamnov jo pobrál
Sovrág za svoje hrame,
Odslè pa z naših svetih tal
Ne enega ne vzame.
Naš kamen slednji nam je svet
In čuval bo Slovén ga vnét,
Naš dom naj ž njim se viša,
Ne vragov naših hiša!
Pač bo zagnàl sovražnik hrum,
A kaj nam srd sovraga!
Razum naš, bratje in pogum
Sovrage vse premaga.
Orodje v desni, v levi meč
Svoj dom gradimo se borèč,
Napadnik mora pasti,
Naš sveti dom pa vzrasti!
Ne bo nas več tujčín teptàl
Ne tlačil nas krvavo,
Naš rod bo tù gospodovàl,
Naš jezik, naše pravo!
Pod streho našo tuji ród
Naj gost nam bo, a ne gospód;
Mi tu smo gospodarji
In Bog in naši carji!
Dom skupno bo ognjíšče nam
In skupno delalíšče,
On skupen bo nam božji hram
In skupno bo braníšče!
Le vkup, le vkup kamnarji zdaj,
Na delo vsi zidarji zdaj,
Imé si proslavíte,
Dom skupni nam zgradíte!
Učakal rad bi srečni dan,
Dan našega združenja.
Bi zrl kakó en krov prostrán
Čez dom se ves razpenja.
Naš prápor bi na krov pripél,
Dom blagoslôvil bi vesél:
„Bog žívi vse Slovene,
Pod streho hiše ene!“
Ponatis iz „SLOVANA“.