Na življenja cesti (Simon Gregorčič)
← Mojim slavilcem | Na življenja cesti Poezije 4 Simon Gregorčič |
Predsmrtnice. Uvod → |
|
Na življenja cesti
sem ljudi srečeval,
z mano vsak po svoje
se je zabaval.
Eden me je hvalil,
grajal me je drugi;
poznej sem spôznal:
nihče po zaslugi.
Tákrat, kdor me grajal,
mi srce je žalil,
dvigal mi je dušo
on, ki me je hvalil.
Zdaj me nič ne dvigne,
nič me več ne žali,
rogam zdaj se graji,
rogam zdaj se hvali.