Nikomur ne povem ...
Nikomur ne povem ... Angelar Zdénčan |
|
Nikomur ne povem, zakaj
ne trgam več cvetlic,
ko pride v dežel cvetni maj.
In ne, zakaj sem tožnih lic,
zakaj minul oči sijaj,
zakaj ogibljem se vrstnic ...
In ne povem, za kom v očeh
pekoče mi solze bleste,
zakaj je z lic izginil smeh.
Zakaj mi v prsih mre srce,
nikomur ne povem. Nebo
gorje naj moje ve samo!