Ob veneči cvetki
Ob veneči cvetki Ksaver Meško |
|
Umira zunaj dan. Ves svet molči.
Na mizi v vazi cvetka cvet poveša,
njen dih se s smrtnim dihom dneva meša.
Pogled na njo zamišljen mi strmi:
„O sestra cvetka, osamljen kot ti,
po roki kruti strt, odcvetam jaz.
Kot tebi cvet bledi i moj obraz.
Kot vonj se tvoj v prežeči mrak izliva,
v mrak smrti kmalu duh i moj zasniva.
O cvetka ti veneča, sestra moja,
že bliža se obema čas pokoja."