Planinski kosci.
Mihael Opeka
Izdano: Slovenske večernice 46 (1892), 64
Viri: archive.org, dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

V zlatu jutro se žari,
Naš s planine spev zveni:
Kosci mladi in veseli
Delo svoje smo pričeli.

Res prelep je košnje god
Za planinski čvrsti rod:
Koscem nam razžarja lice,
Greje nam srcè, grabljice.

Že leži pri rédi réd —
Takšen je za kosci sled;
Kogar čut za delo drami,
V košnji še poskusi z nami!

V zlatu jutro se žari,
Naš s planine spev zveni,
Z nami poje črednik v gori.
Z jutrom svita rosa v zori.

Toda kaj pastirjev spev,
Kaj nam rose te odsev?
Nam je pač do séči sámo,
A za roso — lepšo znamo.

Znoja kosec se ne boj —
Glej, na čelu vedrem znoj,
Ki izvablja ti ga kosa:
To ti je — najlepša rosa!