Pomlad (Urban Jarnik)
Pomlad Urban Jarnik |
|
Pomlad! divíca lépa,
Nature žlahtna hčí!
Veséla nas objemi,
Naj zima zdaj zaspí!
Prepévlajo že tíce,
Kér snég se v bég topí,
Pomladna sapa piše,
K živlenju vse zbudí.
Poslušaj tíčjo pétje!
Povsod se oglasí:
Veselje zdaj občuti,
Kar koli gomazi.
Se ogleduje sonce
V brezlednej jezeri:
Se vpriža vsako polje
V zelenju z rožami.
Kì snézi drévje béli
Pomladni žlahtni svét,
Lubezni duh odhlapa,
Polépša božji svét.
Mladenču noj divici
Škrlat na líce da;
Še dédej noj babica
Veselje čutita.
Kar hodi, lazi, frka,
Se gible no leti,
Stvarí, zeliše, gozde
Pomlad zdaj pomladí.
Vse mlado je no novo,
Po zemlji se glasi:
»Prelép je svét tvoj, Véčni!
Naj, tvoja stvar živí!«