Kakó roparji v Afriki lové sužnje?: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Habtina (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Kakó roparji v Afriki lové sužnje? | avtor= Anonimno | opombe= Objavljeno v Domoljub 1888, št. 5 (6. septembra) v ...
 
Madi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= [[{{mp|naslov|Kakó roparji v Afriki lové sužnje}}?]]
| avtor= Anonimno
| obdelano=24
| opombe= Objavljeno v [[Domoljub]] 1888, št. 5 (6. septembra) v rubriki [[Pod lipo (Leposlovje v Domoljubu)|Pod lipo]]
| izdano= ''{{mp|delo|Domoljub}}'' 6. september 1888 (1/5), 34—36
| obdelano=2
| vir= {{fc|dlib|PHUE56CJ|s=34—36|dLib 5}}
| spisano= Postavila Tina Habjan
|licenca dovoljenje=javna last
| vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHUE56CJ/?query=%27keywords%3ddomoljub%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date]
|licenca=javna last
}}
 
== [[Kakó roparji v Afriki lové sužnje?]] ==
 
Nedavno je prišel iz vroče Afrike sivolas in
Vrstica 33 ⟶ 30:
nad sužnje hodijo na lov.
 
Zamorci živeživé v velikem številu v srednji, nam
neznani Afriki, ob ravniku, kamor se zaradi strašne
vročine le malokdo upa in kdor si upa, večjidel
umrje zgodnje smrti in zato Mohamedani kakor
domačini brez skrbi tako grozovito delajo z zamorci,
ker vedovedó, da so popolnoma varni in da ga ni človeka,
ki bi se jim ustavil.
 
Vrstica 47 ⟶ 44:
zatišja in zgrabijo ženske in otroke ter jih vlečejo
seboj na semenj, kjer jih prodajo. Neki misijonar
pravi, da je pri „velikih»velikih jezerih"« to tako navadno,
da ženska ali otrok ne ve, ali bo še prišel domu,
ako se le deset minut daleč od doma podilpodá. Braniti
roparjem tega zamorci ne morejo, ker kakor divji
nimajo druzega orožja kakor palice, kamenje, pušice
ali sulice, roparji pa so oskrbljeni z najboljšim orožjem. Toda roparjem bi se ne splačevalo, ko bi le
na posamezne prežili in jih lovili; zato se zberozberó v
čete in napadajo cele vasi. Po noči prideroprideró v vas,
zažgejo na več krajih slamnate koče, kričekričé in streljajo,
da vzdramijo speče prebivalce, ki prestrašeni bežebežé
v gozde, na polje, kjer so mislijo skriti; a roparji
gredogredó urno za njimi, pobijejo može in starce, če se
jim stavijo v bran; vse druge pa vklenejo in jih
vlečejo na trg.
Vrstica 66 ⟶ 63:
peš in večidel zvezani na rokah, na nogah in
okoli vrata eden k drugemu; taka hoja cel dan je
seveda silno težavna. Zvečer na potu prenočeprenočé, jedi
toliko dobijo, da ne poginejo od lakote. Drugi dan
zopet biči zažvižgajo nad zvezanimi sužnji in hajdi
naprej. Toda že drugi, tretji dan začnozačnó slabejši omagovati,
stari možje ali bolehne ženske pa prve
opešajo. Toda to dela roparskim vodnikom malo
Vrstica 80 ⟶ 77:
pot, ki vodi iz srednje Afrike ob ravniku do mest,
kjer so trgi za sužnje, kosti umorjenih zamorcev,
ki leželežé v tolikem številu po celem potu, bi pravo
pokazale.
 
Slednjič pridejo na trg. Veliko jih je pot nastopilo,
a malo jih je pot dovršilo, pol ali včasih
celoceló dve tretjini jih komaj pride na somenj, torej
od sto komaj 30 do 50. Na trgu delajo ž n, njim,
kakor pri nas z živino. Ogledujejo jih, ali imajo
zdrave ude in dogovarjajo se o ceni in pri tem nič
Vrstica 93 ⟶ 90:
vselej; kdo bi pač mogel popisati nesrečo teh ljudi,
ki imajo tudi srce, da čuti, da ljubi, da je navezano
na svoje domače . . .
 
In to se ne godi enemu ali dvema, ampak pol
milijona takih nesrečnih sužnjev je prodanih vsako
leto na trgih v notranji Afriki; in ako pomislimo,da jih komaj tretjina pride na somenj, potem moramo
reči, da vsako leto ti roparji polovepolové blizo dva
milijona zamorcev, da kupčujejo z njimi in da čez
50 let, če se bo še v prihodnje tako godilo, ne bo
Vrstica 118 ⟶ 115:
bomo torej, da nam sije luč pravih naukov Kristusovih
in hvaležni se bomo po njih ravnali v
svojem življenji ter imeli „odprto»odprto srce in odprte
roke za trpečega brata."«
 
 
[[Kategorija: Anonimno]]
[[Kategorija: Domoljub]]
[[Kategorija: 19. stoletjeDela-K]]
[[Kategorija: AnonimnoDela leta 1888]]
[[Kategorija: Kratka zgodba]]