Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m stopnje poglavij |
||
Vrstica 21:
časih najimenitnejša vodna cesta na Kranjskem.
===
Sedanje ljubljansko močvirje je bilo v najstarejši
Vrstica 72:
čolnarji pa v Trnovem.<ref>ibid. p. 688. Pis.</ref>
===
Še celo pa se kaže imenitnost ljubljanskih čolnarjev
Vrstica 155:
vožnjo po Ljubljanici. Za to jeden vzgled!
===
Leta 1564. se je prigodila velikim čolnarjem prav
Vrstica 240:
engen Boden, aber breite Flügel haben.«<ref>Valvasor XI. 684.Pis.</ref> Tudi danes plavajo po Ljubljanici še precej veliki čolni, ki nosijo 300—400 centov, a se z nekdanjimi velikimi ladijami ne morejo primerjati, ker so najdaljši vendar le samo 15 m dolgi. Zato je tudi Valvasorjeva cenitev, da so nosile velike ladije po 300 centov,<ref>Valvasor I. p. 154. Pis.</ref> prenizka.
===
Kako srečo je imel magistrat z nakupljenimi ladijami
Vrstica 378:
zopet po Ljubljanici v Ljubljano.<ref>Valvasor 1. c. Pis.</ref>
===
Podobno slovesnost je videla Ljubljana blizu
Vrstica 462:
Pis.</ref>
===
Nove ceste so požrle čolnarjem veliko zaslužka,
Vrstica 655:
resno okarati zavoljo njegovega početja.
===
A čeprav je zopet oživela čolnarska zadruga,
Vrstica 667:
razpustila ter dovolila zvrševati čolnarski obrt vsakemu, kdor se je oglasil pri glavnem čolnarskem uradu in plačal, kolikor je plačeval prej vsakdo izmed čolnarjev. Ali skoraj da to razpuščenje ni posebno bolelo malih čolnarjev — saj ni bilo nobenega zaslužka več.
{{prelom strani}}
===
Na Ljubljanici je bilo odslej živo in veselo le še
Vrstica 820:
tako ugodna, čeprav se je po Savi čolnarilo in brodarilo že v najstarodavnejših časih. Pravljica o Jazonu in njegovih tovariših priča jasno dovolj, da so že v zgodnjih časih plavali čolni in ladije po Savi gori in doii.
===
Neugodna je bila Sava za brodarstvo v prvi vrsti
Vrstica 865:
predrznost, pa tudi spretnost čolnarjev na Savi!
===
Seveda so se upali čez ta slap samo taki, ki so
Vrstica 921:
trgala peščene bregove ter zasipavala ž njimi za vožnjo ugodni vodotoč. Nastajale so plitčine, ki so se sčasoma zarastle s travo in vrbami. Imenovali so take kraje Vrbine. Posebno je Sava nagajala pri Čatežu, kjer se je vodotoč preminjal od leta do leta.
===
Nova doba je za brodarjenje napočila s cesarjem
Vrstica 975:
Slapu, vendar so se bile odpravile največje ovire. Zato so prihajale v Zalog že leta 1736. večje ladije po Savi gori.
{{prelom strani}}
===
Pričelo se je jako živahno brodarstvo. Ž njim pa
Vrstica 1.046:
spečata dalje, 10 soldov ali 5 kr. 2½, vinarja nemškega denarja, od sodov pa, ki ostanejo v ladiji, samo po 5 soldov, t.j. 2 kr. 3¼ vinarja. Ob jednem se jima je tudi prepovedala razvada, ki sta jo uvedla, da sta namreč razven onih štirih petic zahtevala še po bokal vina od vsake ladije.<ref>»Wochenblatt« 1881. Pis.</ref>
===
Leta 1740. je umrl cesar Karol VI. Nameravane
Vrstica 1.083:
2 gld. itd.
===
Leta 1766. se je posebno deželna gosposka
Vrstica 1.132:
ladijah, so priporočali, naj se v šestih tednih oglasijo pri zadrugi, sicer jih pozneje ne bodo več vzprejeli v zadrugo.
===
Nove savske ladije so bile jako velike, prav
Vrstica 1.185:
dan.<ref>Fasc. 250. Pis.</ref>
===
Kolika pa je bila vozarina? Tudi za to stvar je
Vrstica 1.220:
suh.<ref>Blätter aus Krain 1857. 43. Pis.</ref>
{{prelom strani}}
===
Tako je bilo do francoskih Časov. Kakor vsak
Vrstica 1.275:
<references/>
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:
|