Legenda o Kristovi suknji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
| naslov= {{mp|naslov|Legenda o Kristovi suknji. }}
| avtor= Ivan Cankar
| izdano= ''{{mp|delo|Mladika}}'' 1/
| vir= {{fc|dlib|RCLCP0P0|s=13-14|dLib 4}}
| obdelano=3
Vrstica 13:
Markus iz Panonije si je ogrnil Kristovo suknjo, da bi se razkazal pred vojščaki. Ali komaj jo je ogrnil, ga je zabolelo srce in njegove oči so izpregledale. Odpasal sl je meč, ni slišal zasmehovanja, ne hudih besed In je šel, kamor ga le gnalo spoznanje.
Videl je krivico, ki je prej ni videl; videl je,
Tako je romal od kraja do kraja, od dežele do dežele in njegova beseda je bila evangelij. — Ubogim je prinesel bogastvo, bolnim zdravje, potrtim radost. Razodel je malodušnim: vsa krivica je v vaših srcih; očistite srca — kje je krivica?
Vrstica 19:
On sam, Markus iz Panonije, ni čutil romarskega trpljenja, ne gladu, ne žeje, ne mraza. Njegove oči so bile uprte v tisočletno kraljestvo In njegova duša je bila od upanja nasičena in napojena. Ubog in truden je umri, pokopali so ga za plotom.
Ko so ga pokopali, so se spogledali in so rekli
Komaj se je grešnik dotaknil rdeče suknje, je izpregledal in je spoznal: greh je v krivici, krivica pa je v mojem srcu. In ob tisti uri je okusil sladkost trpljenja; kakor rodovitna njiva je trpljenje, ves blagor raste iz njega. Razodeto je bilo, visoko povišano na Golgati pred vsega sveta očmi:
Šli so v svet, dediči Kristove suknje, in so oznanjali tisočletno kraljestvo. Trpeli so in so umrli v trpljenju in sladkosti. Njih bogastvo pa je ostalo in na stotine je bilo dedičev. Razšli so se, razbegli se na vse strani prostrane zemlje; vsi bogati dediči, lastniki Kristove suknje. Z njimi je šel evangelij o trpljenju in o zmagoslavnem poveličanju iz trpljenja. In kakor so trpeli In kakor so umirali v trpljenju: njih dedičev je bilo na tisoče, bilo jih je na milijone. Ni bilo gore tako visoke, ne doline tako globoke, da bi ne čula njih glasu ....
Brate, čemu jokaš? Raduj se In vriskaj od radosti: — — tudi ti nosiš Kristovo suknjo, kakor jo nosim jaz. Kakor jaz in kakor silni milijoni trpečih. Pa pride čas in blizu je, ko se bo razodelo vse do konca: da naše trpljenje ni bilo izlito kakor voda v pesek, temveč da nam je pognojilo, zalilo in hranilo večno poveličanje; ko se bo razodelo, da je vsaka naša
[[Kategorija:Mladika]]
[[Kategorija:Ivan Cankar]]
|