Mož – poštenjak (Domoljub, 1892): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Madi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= {{mp|naslov|Mož poštenjak}}.
| avtor= Anonimno
| obdelano=34
| izdano= ''{{mp|delo|Domoljub}}'' 21. julij 1892 (5/14), 206–209167–168
| vir= {{fc|dlib|F1GMYYJG|s=206–209167–168|dLib 14}}
| dovoljenje=javna last
}}
 
 
Iz Dola pod Ljubljano se nam piše 19. julija:
Žalostno žegnanje smo letos pri nas imeli. V nedeljo
zjutraj, ko je pritrkavanje zvonov naznanjalo veselo slovesnost
začetega dnedné, izdihnil je svojo dobro dušo naš
spoštovani župan, France Šimenec, Pečnikar iz Zaboršta.
— Kaj posebnega je storil, da pišemo o njem ? Posebnega
nič, ali mož je vreden, da se ga spominjamo tukaj s par
besedami. Kajti če se pišejo životopisi učenih gospodov,
duhovnih in svetnih, ki so lepo pridigali in lepo pisali,
je vredno in morda Šeše bolj potrebno, da svetu kažemo
zglede vrlih kmečkih m6žmôž. In tak je bil rajni Pečnikar;.
Bil je zgled kmečkega, krščanskega moža in očeta. Da
je bil, spričuje že to, ker je županoval naši občini z edinim
presledkom treh let celih 27 let. Bil je izurjen v pisanju
in izveden v vseh zadevah svoje službe. V časnih zadevah
so večinoma pri njem iskali svetasvèta in pomoči. Živel je s
časom: imel naročene štiri poštene liste: »Domoljuba"«,»Dolenjske Novice«, .»Mir« in .»Kmetovalca«; o Binkoštih
se je že udeležil katoliškega shoda v Moravčah; umel in
govoril tudi nemški. Ali vsega tega mi ne hvalimo.
Kajti mnogo jih je, ki znajo nemški, ki imajo naročenih
6eše več listov. Da je pri vsem tem živel tako priprosto in
krščansko, to je, kar nam je na njem dopadlo, in želimo
svetu pokazati. Ni tajil in zakrival kmečkega svojega stanustanú.
Nosil je kratke hlače irhovke iuin vedno pridno in trdo
delal. In to je, kar mi hvalimo v današnji dobidôbi, ko svet
i eže ne ve, kako bi se držal in nosil in pačil. Mnogokrat
je molil pri očitnih obhodih na glas sv. rožni venec, in
navdušeno peval svete pesmi. Častitljivo je bilo videti ga,
kako je nosil z nekim pobožnim ponosom visoko ssvetilnico pri procesiji presv. rešnjega Telesa. In to je spomina vredno v našem času, ko vsak, ki zna nad pet šteti, ^
meni, da mora zabavljati veri in cerkvi, tratibrati Iiben]5tliberalne
nico pri procesiji presv. rešnjega Telesa. In to je ^
časnike in se ž njimi bratiti. Poleg mnogih opravil p,pa
mina vredno v našem času, ko vsak, ki zna nad p « ^
ni zanemarjal dolžnosti, ki so imenitnejše kakor ggospodarske ^in županske, dolžnosti − očetovske. Ob svojem
meni, da mora zabavljati veri in cerkvi, trati Iiben]5t
času strah, ob svojem času prijaznost. Ko bi stariši por^povsod
časnike in se ž njimi bratiti. Poleg mnogih opravil p,
tako ravnali, bi ne bilo toliko pritožb o sprijeni mladinmladini. − Bog daj vrlemu možu na onem svetu nebeški počitek,
ni zanemarjal dolžnosti, ki so imenitnejše kakor g ^
Dolanom pa novega vrednega in zglednega naslednikinaslednika tv
darske in županske, dolžnosti — očetovske. Ob gT0)e>
času strah, ob svojem času prijaznost. Ko bi stariši por^
tako ravnali, bi ne bilo toliko pritožb o sprijeni mladin.
Hog daj vrlemu možu na onem svetu nebeški počiti
Dolanom pa novega vrednega in zglednega nasledniki t
županstvu!
 
[[Kategorija: Dela-MKratka zgodba]]
[[Kategorija: Domoljub]]
[[Kategorija: Dela leta 1892]]
[[Kategorija: Kratka zgodbaDela-M]]