Lepo srce: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Madi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
| naslov= {{mp|naslov|Lepo srce}}.
| avtor= Anonimno
| obdelano=34
| izdano= ''{{mp|delo|Domoljub}}'' 1. september 1892 (5/17), 206–209201–202
| vir= {{fc|dlib|W209ZZQ7|s=206–209201–202|dLib 17}}
| dovoljenje=javna last
}}
 
»Da, gospAdagospôda, jaz sem bil priča, ko so policaji
zgrabili kapelana Engelna«,« govoril je v družbi več umetnikov
pevec Karol Formes, ko je prišel za nekaj dnij
domov na Nemško.
 
»Kako? Zakaj? Kedaj?« jeli so ga povpraševati
od vseh stranij. Vsi so namreč poznali kapelana kot obče
priljubljenega duhovnika, ki nikomur ni storil nič žaletražalega.
Kaj torej to pomeni?
 
»Tega seveda vi ne veste, meni pa je dobro znano«,«
rec'ereče umetni pevec, »zato vam hočem povedati in pojasniti
ta dogodek.« In jel je pripovedovati.
 
KiloBilo je 1l. 1838., ko sem še pri maši stregel v naši
farni cerkvi ter hodil večkrat z duhovniki, ko so nosili
popotnico bolnikom. Neki večer me že iz postelje pokličejo
Vrstica 27 ⟶ 30:
bolni ženi, do katere je imel pota dobre dve uri.
Takega težavnega pota skoro ne pomnim, kakoršnega
sem hodil ono noč. Burja jje e tnedlamedla z dežjem in nazadnje
s snegom. Pot je bila silno blatna in letna tako huda,
da nismo niti videli, kam da smo stopili. Svelilnico.Svetilnico, katero
smo imeli seboj, nam je veter ugasnil. Popolno smo
bili premočeni, ko smo prišli do revne koče., kjer nas je
že težko pričakovala bolnica. RevSčinaRevščina je imela tu svoje
domovanje. Hišne oprave ni bilo v sobi nobene, nobene
svetlobe, le slaba, neznatna svečka je brlela na mizi. Bolnica je ležala na tleh., snop slame bil je njena postelja.
Njen mož in stara mati sla klečala poleg postelje, bolnica
se pa tresla od mraza.
Vrstica 41 ⟶ 44:
pa sem mu bil v pomoč. Ko je bilo dokončano duhovno
opravilo, pogleda kapelan po sobi ter vzdihne: O Bog,
koliko revščine! Kako žalostno! Kar je imel denarja
seboj, vse je razdelil med to siromašno družino ter pristavil,
da bo že še kmalu kaj pomagal, če mu bode
le mogoče. Nazaj gredčgredé imela sva enako slabo pot, kakor
poprej in vesel sem bil, ko sem prišel zopet v suho sobo
in gorko posteljo.
Vrstica 51 ⟶ 54:
po noči namreč vidi ponočni čuvaj nekega sumljivega
človeka hitro iti po cesti proti mestnim vratom. Človek,
kakor fftse je zdelo, nosil je velik koš in na rokah je imel korbico.
 
Čuvaj hiti za njim, ga kliče, pa neznani človek neče
n'čnič slišati in le še bolj hiti pred njim naprej. Čuvaj
seveda, ki ni imel ničesar nositi, ga kmalu dohiti in vidi
vsega oprtanega. Misli si: To je tat: vidi namreč, da nese
Vrstica 59 ⟶ 63:
svoje vratove. Gotovo je vlomil kje v mestu in sedaj bi
rad odnesel, tako si misli čuvaj, pospeši svoje korake,
stopi pred neznanega hudodeluikahudodelnika, potegne sabljo ter
zavpije: „Stoj»Stoj, sicer te moram zapreti!"«
 
Precej pribitiprihiti še neki drugi stražnik in predno je
neznanec mogel spregovoriti kako besedo, posvetil mu je
že čuvaj v obraz. Toda kako je odskočil, ko je spoznal
v tem dozdevnem tatu domačega kapelana Engeloa.Engelna.

»Kaj pa delate tukaj in tako obloženi, gospod kapelan?'«
vpraša ga čuvaj . »Pustite me, da tem urneje dopolnim
svojo dolžnost!"« odgovori kapelan KugelEngel in gre
dalje svojo pot. Ko se je namreč vrnil od obhajila
domov, pobral je doma vse, kar je v naglici našel za jed
in za obleko ter se zopet napotil proti koči, to pot seveda
Vrstica 73 ⟶ 80:
ga je gnala moč krščanske ljubezni. Pač so morali Kočarjevi
biti veseli in hvaležni! Drugi dan ob šestih zjutraj stal
je kapelan Engel zopet pri altarju in jatjaz sem mu stregel
pri sv. maši."« Da se je to resnično dogodilo, zato
priča pevec Formes., ki je to pripovedoval v družbi svojih
tovarišev.
 
[[Kategorija: Dela-LKratka zgodba]]
[[Kategorija: Domoljub]]
[[Kategorija: Dela leta 1892]]
[[Kategorija: Kratka zgodbaDela-L]]