Nad nobenim človekom ni obupati: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
| naslov= {{mp|naslov|Nad nobenim človekom ni obupati}}.
| avtor= Anonimno
| obdelano=
| izdano= ''{{mp|delo|Domoljub}}'' 15. september 1892 (5/18),
| vir= {{fc|dlib|DKGIQLL3|s=
| dovoljenje=javna last
}}
Velik in krepak kaznjenec všel je na Francoskem
Vrstica 17 ⟶ 16:
Vstopiti je hotel v hišo, ker je bil lačen. Prositi je hotel
kruha in če bi ga z lepa ne dobil, zahteval ga bo z grda.
Pred hišo pa zagleda starega moža, ki je z ženo
glasno jokal. —
hočejo prodati, ker ne moremo plačati najemnine od koče.
Nekaj že imam, ali 20 frankov mi še manjka.
morate izposoditi ali jih pa .
zadnje besede, prevladala ga je v trenotku boljša, lepša
misel.
nič ne dobim in tako moram na stara leta s svojo družino
križem sveta!
vsa družina.
se, pravi kaznjenec. Znano vam je, da vsak, ki
vbeglega kaznjenca vjame ter ga privede nazaj v ječo,
dobi 50 frankov plačila. Jaz sem tak begun. Vzemi torej
brž
v plačilo 50 frankov, od teh boš plačal za najemnino 20,
druzih 30 si ohraniš v spomin na beguna.
posluša, te besede in se čudi;
On tega ni mogel in hotel verjeti. Naposled reče tujcu:
»Kedo mi bo
močnega velikana zgrabil in zvezal?
nikomur, ker me bodo videli zvezanega pred seboj. Torej
ko so videli, kako starček tira močnega hrusta v kaznilnico.
— Ondi je starček res dobil 50 frankov plačila; seveda
na vprašanje, kako
ker se je bal, da bi ne dobil denarja, ako bi
resnico
delu kaznjenca, ki je radovoljno vrnil se v ječo,
le da je ubogo družino obvaroval velike nesreče.
spregledal begunu vso kazen ter ga izpustil na prosto v
plačilo za
[[Kategorija:
[[Kategorija: Domoljub]]
[[Kategorija: Dela leta 1892]]
[[Kategorija:
|