Zviti Lipe: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Madi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 4:
| naslov= {{mp|naslov|Zviti Lipe}}: Črtica iz tihotapskega življenja.
| avtor= Anonimno
| obdelano=34
| izdano= ''{{mp|delo|Domoljub}}'' 20. oktober 1892 (5/20), 206–209238–240
| vir= {{fc|dlib|L8Y0VA6A|s=206–209238–240|dLib 20}}
| dovoljenje=javna last
}}
 
Ni bilo prijetnejše gostilne na vsem Dolenjskem, kakor
 
je bila v solninski hiši v gorjancih ob cesti, ki je peljala
Ni bilo prijetnejše gostilne ua vsem Dolenjskem, kakor
iz Hrvatskega na Kranjsko. V tej gostilni so seveda najbolj
je bila v solniuski hiši v gorjancih ob cesti, ki je peljala
popivali graničarji, pa tudi drugi ljudje, dostikrat
it Hrvatskega ua Kraujsko. V tej gostilni so seveda uajbolj
popivali grauičarji, pa tudi drugi ljudje, dostikrat
sami tihotapci. V tej gostilni, ki je precej visoko stala,
odpočili so se ljudje, graničarji so pa pregledovali blago,
če ni mor. b.timorebiti vmes kaj prepovedanega. In kedar »oso vse
pregl.dalipregledali, šli so tudi oni pit, če niso imeli ravno kje
zvunaj zasledovati tihotapcev. Seveda tistim pa, ki so bili
na vrati, da po hribih in soteskah zalezujejo tihotapce, se
ni godilo Ukotako dobro. Dostikrat se je kateri prehladil in
posledica je bila bolezeubolezen ali pa celo smrt.
 
Najbolj uana piki taradizaradi tihotapstva »oso imeli graničarji
nekega pastirja Lip« taLipeta. Vedeli so dobro, da ouon tihotapi,
toda pri prenaftanjuprenašanju tobaka ga uisoniso nikoli dobili.
 
8S početka še mislili niso, da Lip«Lipe tihotapi, ali rv
neki jako viharni noči dobil ga je graničar, ko je ravno
nesel veliko, jako sumljivo culo. Graničar jo je taza njim
ubral, pa Lipe bil je urnejši in mu je ušel. Tudi strel
graoiiarjevgraničarjev ga oini zadel.
 
Sicer so pa UpetaLipeta vsi prav dobro potualipoznali, sedaj »oso
tudi vedeli za gotovo, da tihotapi.
 
Ali Lipe se za vse to ni nič zmenil. Hodil je vedno
?v graničarsko gostilno iuin je bil Umtam najveselejši pivec. Plačal juje zmirom vse, dostikrat tudi taza druge, zato iraga yje
kri-maricakrčmarica rada imela iuin rekla, da je le tisti poUenpošten, kki
»sevse plača in ne ostane dolžaudolžan.
 
Danes prišel je Lipo zopet v gostilno. Rekel je, da
je ovce pustil na Hrvaškem v varstvu nekega dečka. Lipetu
se je tdelozdelo, da je nekaj posebnega v gostilni iriin Mres fje bilo.
bil«. Danes dobili so novo vino in to je vse pivce zanimalo, zlasti pa graničarje, katerim je krčmarica kot stalnim
pivcem, nekaj poličev zastonj dala za poskušnjo.
malo, tlasli pa graničarje, katerim je krčmarica kot »talnim
pivcem, nekaj poličev zastonj dala ta poskusijo
Ker j« pa danes f.e vs« tako veselo, so tudi grane
čarji Lipeta med-se vzeli, čeravno mu sicer niso b*
prijatelji. Nekateri so se tudi nadejali, da Lipe fc hi
plača, ker on nikoli ni bil bret denarja.
 
Ker je pa danes že vse tako veselo, so tudi graničarji Lipeta med-se vzeli, čeravno mu sicer niso bili
Ali bila je te smola, ravno danes Lipe ni imel b*W»
prijatelji. Nekateri so se tudi nadejali, da Lipe še kaj
pri sebi. Mislil si je, saj morebiti jedenkrat nekaj na k"*
plača, ker on nikoli ni bil brez denarja.
dobim, ker sicer vedno vse pošteuo plačam. In ni se nsouL
malo bolj prikuptjivih besedij je moral krčmarici dati. P«
je bilo. (iraničarjem pa to ni bilo vfteč.
.Kdor nič nima, ni pošten!" oglasi se jeden in rfl
so se takrohotali in zabavljali Lipetu.
 
Ali bila je te smola, ravno danes Lipe ni imel beliča
.Ali tihotapstvo nič ue uese?" oglasi se topel drogi
pri sebi. Mislil si je, saj morebiti jedenkrat nekaj na kredo
dobim, ker sicer vedno vse pošteno plačam. In ni se motil,
malo bolj prikupljivih besedij je moral krčmarici dati, pa
je bilo. Graničarjem pa to ni bilo všeč.
 
»Kdor nič nima, ni pošten!« oglasi se jeden in vsi
.Toliko še tmirom, ko graniČarstvo I* odvrne Uf-
so se zakrohotali in zabavljali Lipetu.
 
»Ali tihotapstvo nič ne nese?« oglasi se zopet drugi.
.Koliko stavimo, da jat jutri med deseto in dvanaj^
 
uro prenesem jeden celit tobaka it Hrvatskega na Kranja
»Toliko še zmirom, ko graničarstvo!« odvrne Lipe. »Koliko stavimo, da jaz jutri med deseto in dvanajsto
In vi vsi vkup, kar vas je, ga ne boste dobili!'
uro prenesem jeden cent tobaka iz Hrvatskega na Kranjsko.
Graničarji so mislili, da se šali, pa so se mu
In vi vsi vkup, kar vas je, ga ne boste dobili!«
<">11 pa je le ostal pri svoji trditvi.
 
„Če ga prenesem", rekel je, ,daste vi ta jedno vedro
Graničarji so mislili, da se šali, pa so se mu smejali.
če ga pa ne bodem, dam pa jaz'
 
On pa je le ostal pri svoji trditvi.
 
»Če ga prenesem,« rekel je, »daste vi za jedno vedro,
če ga pa ne bodem, dam pa jaz!«
 
Vsi so si udarili v roke in pogodba je bila sklenjena.
 
Drago jutro bili so vsi graničarji na nogab. Povsodi
Drugo jutro bili so vsi graničarji na nogah. Povsodi
NO bile po vsej meji straže postavljene. Nekateri so si
so bile po vsej meji straže postavljene. Nekateri so si
od veselja roke meli, ker so se veselili vedra vina, ki
ga bode Lipe moral plačati. Drugi so bili zopet bolj v
skrbeh ioin so mislili: kaj, če nas pa nazadnje le ukani,
to bode ve^jivečji sramota, ko Skodaškoda. Zato so skrbeli, da so
bil*bili vsak na svojem mestu ob osodepolni deseti uri.
 
Zdaj j« bila ara deseti Vse tiho, graničarji so pazili
Zdaj je bila ura deset! Vse tiho, graničarji so pazili
na vsak Šum. Po cesti ni nihče šel, na vsakem griču bili
na vsak šum. Po cesti ni nihče šel, na vsakem griču bili
so graničarji. Nikjer, mislili so oni, nam ne more uiti.
CasČas tukeltekel je graničarjem silno počasi.
 
Bilo je polu enajstih, ko zaslišijo meketaujemeketanje ovac.
Hitro so bili graničarji po konci, mislili so, da Lipe žene
svojo čredo, pa jo je neki drugi pastir. Ali ovce so bile
pa le take, kakor Lipetove, zato je graničarski nadzornik
povpraSalpovprašal dečka, ako niso Lipetove?
 
.»Seveda, njegove so*,« odgovori pastir, ,»on bo kmalu
za nami prišel."«
 
„Torej»Torej sedaj pa le pazite!*« reče nadzorni*nadzornik in pusti
pastirja svojo pot iti.
 
Dolgo ni bilo nič. Zdaj pa pride voz po cesti,
precej naložen.
 
.»Stojte, ksjkaj imate?'« zavpije nadzornik nad kmetom.
 
Vse so ubogemu kmetu premetaii, vse vreče odveiali,
Vse so ubogemu kmetu premetali, vse vreče odvezali,
deske na vozu privzdignili, toda nikjer nič. Kmet se je
kar čudil, kako je to, da so graničarji danes tako natančni.
 
.»Bog vedi, kaj se je zgodilo?*« godrnjal je, ko je
naprej peljal.
 
Graničarji so že obupavali, ko mahoma zagledajo po
cesti sem iti nekega moža. Nadzornik vzame brž daljnogled
v roke. In kdo je bil Lipe.
 
.»Pazite, sedaj gre",« zapore nadzornik.
 
.»Dober dan, gospod nadzornik, ali ste danes tudi vi
tukaj?"« nagovori Lipe nadzornika.
 
.»Kje imaš tobak, Lipe?"«
 
.»Je žože črez mejo, gospod nadzornik."«
 
.»Kaaj?"«
 
»Saj veste, že mora tako biti."«
 
.»Pa kje je sedaj?"«
 
.»Tam, že malo naprej od gostilne."«
 
.»Kako o-o?<«
 
.»Seveda tam je ieže.*«
 
.»Pa od kedaj vendar V"
 
.»Kake pol ure bode od tega,"
 
.»To ni mogoče I"
 
.»Nič drugače ni! Pa prosim, gospod nadzornik,
kedaj bodemo tisto spili, že veste?"«
 
.»Kadar hočeš!*«
 
»No, se vam prav lepo že naprej zahvalim. Z Bogom!«
 
.No, se vam prav lepo že naprej zahvalim. Z Bogom!"
Brez najmanjšega zavitka korakal je Lipe vesel po
cesti. Burka se mu je posrečila. Nadzornik je še nekoliko
upal, da bodo morebiti Čuvajičuvaji na cesti tobak dobili, pa
tudi ta up mu je kmalu splaval po vodi.
 
Sramota bila je seveda večja, ko škoda. Jeden pastir
proti toliko graničarjem zmagalec! Sodček naj bi ieže bil,
toda taka sramota!
 
Drugi dan prišel je Lipe zopet v graničarsko krčmo
in prinesel seboj tudi precej tobaka ZAza poskušnjo.
tiraničarji so bili takoj okoli njega. Nadzornik obljubil
mu je, da bo brez kazni, samo 6e pove, kako je tobak
čret mejo spravil.
 
Graničarji so bili takoj okoli njega. Nadzornik obljubil
"Kako sem ga urez spravil? Gospod nadzornik, tam
mu je, da bo brez kazni, samo če pove, kako je tobak
mimo gospoda nadzornika in m »tirih druzih grauičarjev;
črez mejo spravil.
ra*no ob polu enajstih."
 
»Kako sem ga črez spravil? Gospod nadzornik, tam
.Za boijo voljo, kako je neki to mogoče?/"
mimo gospoda nadzornika in še štirih druzih graničarjev;
ravno ob polu enajstih.«
 
»Za božjo voljo, kako je neki to mogoče?«
»Cisto na priprost način, ovce so ga čret nesle,"
 
»Čisto na priprost način, ovce so ga črez nesle,«
„Kaaj ovce?"
 
.Seveda»Kaaj ovce."
 
»Seveda ovce.«
.Kako vendar?"
 
»Kako vendar?«
.No, saj vidim, da se na živino prav čisto nič ne
razumite!"
 
»No, saj vidim, da se na živino prav čisto nič ne
„Kaj praviš?"
razumite!«
 
»Kaj praviš?«
.Cisto nič se ne razumite, vsaka ga j« v volni uekaj
nesla."
 
»Čisto nič se ne razumite, vsaka ga je v volni nekaj
.To ni mogoče!
nesla.«
 
»To ni mogoče!«
.Bi bili šli pa v volno pogledat. Sedaj je že prepozno!"
 
»Bi bili šli pa v volno pogledat. Sedaj je že prepozno!«
 
Sedaj bi bili graničarji, ko so morali že za vino
plačati, radi zvedeli, če je vse tako res, iakorkakor jim je
Lipe pripovedoval. Vjeli so dečka, ki je takrat Lipetove
ovce gnal Inin ta jim je povedal, dajeda je sam pomagal l.ipt-tuLipetu
tobak za volno devati, kakor mu je pokazal. Več ni vedel.
 
Graničarji so morali za vino plačati in m se jezili
Graničarji so morali za vino plačati in so se jezili,
ko so videli, kako jih je Lipe zvodil za nos.
 
[[Kategorija: AnonimnoDela-Z]]
[[Kategorija: Domoljub]]
[[Kategorija: 19.Dela stoletjeleta 1892]]
[[Kategorija: Kratka zgodba]]