Mož – poštenjak (Domoljub, 1889): Razlika med redakcijama

 

Na južnem delu mesta M. stoji mestna jetnišnica.

gostoomreženimi okni. To je hiša nesrečnih hudodelcev;

tatovi, roparji, morilci, požigalci, pohotneži

sedem. Bil je mrzel zimski večer.

 

je paznik sam s seboj ter zapenjal svojo suknjo, da

bi se ložje branil mrzli burji, ki mu je z vso silo

 

»Za božjo voljo, Ana, kaj pa ti zdaj hodiš po

 

vleče očeta s silo za seboj.

 

»Kaj pa se je zgodilo doma, povéj Ana, hitro

 

»Mati so mrtvi!«

 

hiti hčerka za očetom. Še par minut in Kopač

je na koncu ulice, kjer je stalo štirivoglato

je osteklelo, nje roka je mrzla — nehala je trpeti.

 

je ostal s šestero nedoraslimi otroki; skrbi naj za-nje,

pazi naj na-nje in ob enem naj opravlja službo jetničarjevo,

»Pač res, Anica, tako bo moralo biti; saj ne

vem, kaj bo z nami, ako nam Bog ne bo pomagal.«

V tem se je zdelo očetu in hčerki, da je nekdo

potrkal na vrata. Kdo bi pač mogel zdaj biti o tem

prstani se zasvetijo na njegovih prstih.

 

 

paznik v vidni zadregi.

 

dokler je bila moja žena zdrava; a dolga bolezen

nam je nakopala še dolgov, katere mi bo pač težko

 

tujec, »jaz vam brez posebnih težav lahko pomorem

iz zadrege.«

 

»Oj, sam Bog vas je poslal, da mi v najhujši

upanja in hvaležnosti. »Toda še vprašal vas nisem,

s kom da imam srečo govoriti v tem nenavadnem

času.«

 

se spomniti, kje da je to ime nedavno slišal.

 

»Meni se zdi, da vam more biti to ime znano,

saj ste vi paznik Kopač ali ne? Ali ni tudi med

 

»Res, sedaj se spomnim na-nj, to vam je lep

so ga pripeljali v preiskovalni zapor.«

 

 

»Gotovo mora biti kaka pomota pri tem,«odgovori

ga ubil.«

 

»kajti za tako hudodelstvo bo gotovo več let obsojen

v ječo.«

paznik, meni lahko pri tem pomagate.«

 

mogoče?«

 

odkrito besedo; upam, da ste poštenjak in da bote

o tem molčali. — Morebiti se vam bo čudno zdelo,

denarja vam ne bo nikoli primanjkovalo.«

 

 

»Ej, kaj bi ne mogli? Ali mislite, da bo na

»Ne morem!«slednjič zopet ponovi.

 

 

»Ne, jaz sem prisegel, da bom zvesto in vestno

za nobeno ceno.«

 

pa bodete nesrečni plemeniti rodovini pomagali iz

velike zadrege. Storite mi to prijaznost; tu imate

grof iz žepa svojo listnico ter dvajset stotakov naštel

na mizo.

ne sprejmem tega daru.«

 

denar, saj vam je potreben, kakor oko v glavi. Za

pogreb bodete imeli mnogo stroškov in kopica otrok

Vdarite torej in sprejmite 3000 goldinarjev.«

 

 

»Sedaj vam ponudim še zadnjikrat in sicer

»Torej, vi nočete,«pravi grof.

 

 

»Ali je to vaša zadnja beseda?«

 

sem pošten berač, kakor nepošten bogatin.«

 

»Tudi dobro, ako nočete pomoči, vsiliti vam

v žep in izgine iz sobe. Kopač ostane sam; skušnjava

je premagana. Ostal je pošten mož, a ubog