Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama

je listje že odpadlo z dreves, se vidi nekaka vrzel sredi

med goščavo. Izmed drevja se káže na takih mestih ali

Zajec se skriva med grmovjem in pok puške se čuje tu

in tam. Veverica pa zaide včas! Celó iz gozda na pašnik

{{prelom strani}}

»In vendar — kaj ko bi prišlo Posečniku na misel, da

Ali bi gnal!«

 

»Veš kaj, Blaže, v Brode pelji. Ali veš, da sem z

Andrejem govorila, da bi te vzel v mlin ... Hlapca potrebuje

Andrej je rekel, da te vzame, če prideš.«

 

 

In Andrej se je dvignil na klopi, si pomel oči in pogledal

zazdehal, kakor bi hotel reči: »Čemu me budiš; ali je

treba?«

Vilfanka molči, Vilfan je pa že od nekdaj bolehen ... Verjami,

jaz sem povedal Vilfanki naravnost: „Zato grem, ker

 

»Ali greš naravnost v Kropo?«

 

Večjidel je bil v mlinu. Iztrkaval je vreče ter sipal

— sploh, kar so nanosili in navozili ljudje. Včasi je kako

vrečo prestavil, pazil na vodo in pa podložil lubja pod tri

Vendar je hotel Tinče tudi Andreju ugovarjati.

 

 

Toda Andrej je bil že na drugem predmetu. Videl je,

 

Blaže si je hotel opomoči. Napel je moči ter se hotel

Vse je tiščalo proti središču, se skladalo više in više. In

ga zakrivalo bolj in bolj ...

»Blaže, ali boš zaspal? Le zaspi, Blaže!«

 

mu je, kakor bi ga bil kdo nenadoma potegnil v življenje,

katero je bil pozabil in izgubil v omotici ...

 

Tudi Blažetu je bilo hudo — radi matere ... Zinil

natančneje; o takih rečeh se Blaže ni rad menil z

nikomer, najmanj pa z materjo. O čem drugem pa tudi

kakor sicer!

 

vsaj koga, da mu je mogel povedati vse, kar mu je ogrevalo

dušo in mu polnilo srce.