Štefan Zaplotnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popravki |
m prelomi strani |
||
Vrstica 181:
„Ali so vas Strnišče potem zopet sezidali, gospod?“
{{prelom strani}}
Župnik položi prst trdo in ne brez pomena sredi precej mastne strani, gre ž njim in z očmi počasi navzdol in potem, predno obrne, samo prikima.
Vrstica 223:
„Saj nisem mislil nič slabega. Človek se pošali.“
{{prelom strani}}
„Tudi med šalo in šalo je razlika. Oba se morata zasmejati: tisti, ki reče in tisti, ki posluša; drugače si se zapotekel in je najbolje, če ne poskusiš več.“
Vrstica 263:
„Sredi samih sovražnikov sem!“ se je zdrznil. Temno je gledalo nanj osem, deset visokih, z bori in bukvami obraščenih vrhov, ki so oklepali to dolbino, temno so se ozrli kmetje na njivi nad cesto za njim.
{{prelom strani}}
„Še Boga ne spomni! Celo fajmošter ne gre nikdar tako mimo,“ je zaslišal za sabo. Drugi je pristavil še nekaj, a kaj ni čul
več; samo, da je nekaj sovražnega, je vedel.
Vrstica 289:
„Vi ste stric Potar, kaj ne? No, da glejte, Potar, saj me razumete : Nič ne iščem sebi časti; ampak lepo bi bilo vseeno, že
zaradi otrok, zaradi dobrega zgleda, če bi se skazalo, ne meni, ampak mojemu stanu primerno spoštovanje. Ali vsak pogleda še {{prelom strani}} vstran, če gre mimo mene. Jaz potem tudi ne morem začeti prvi pozdravljati.
„Ni treba pozdravljanja. Vse tisto so prazne reči. Človek ni nič, Bog je vse; ampak spoštovanje vam bomo skazovali, kakor se spodobi in kakor jo skazujemo kancelijskim gospodom, žandarmom in še celo beričem. Bog jih je postavil nad nas, za potrebo in za pokoro. Če boste vi z nami, tudi mi ne bomo proti vam. Za prvi čas pa ne zamerite; še živina se grdo pogleda, ko pride prvikrat na pašo.“
| |||