Nova žival: Razlika med redakcijama

Moja kuharica Jera je zbolela in šla domov. Ni treba nič misliti, čeprav sem samec. Svoje lastno gospodinjstvo s svojo kuharico imam zgolj zato, ker ljubim pri kosilu sezute čevlje: drugega veselja itak nimam na svetu. — Jera je torej zbolela in šla domov, pa upam, da ni nič nevarnega. Jera je poštena žival, le to slabost ima, da me hoče spitati. Kadar me pride sestra obiskat, učiteljica je tam med Dravskimi Poljanci, vsakikrat se ji pohvali: »Naš„Naš gospod so se zredili.«“ Drugega programa nima. Meni pa je stvar zelo neljuba; imam tako službo in take stranke, da mi je večkrat izpregovoriti kako resno besedo o zmernosti in varčnosti, sam pa tehtam 85 kil. To je zelo neprilično. Sicer pa je pridna in skrbna in predno je odšla domov se zdravit, je sama še po­ brigala se za namestnico.

Njen pravopis je bolj slab — zabeležuje namreč svoje izdatke. »Ule«„Ule“ je olje, »zile«„zile“ je zelje, »promp«„promp“ je krompir in »frtjola«„frtjola“ je karfijola ali cvetača. Kuha približno v isti dobroti kakor piše.

Enkrat sem ji vendar rekel: »Slišite„Slišite, vsako reč preveč solite!«“

Zamerila mi ni, le rekla je: »Če„Če ni slano, ni dobro!«“ In solila je svojo pot naprej.

Peči tudi ne zna. Njene pečenke so kuhane, blede so in dru­ gega nimajo okusa, nego slane so. Pričnem jesti, pa ne vem, ali je od svinje, od teleta ali od govedine; le toliko vem: zanič je! Lačen grem v posteljo, tega nisem bil vajen.

Ne vem, ali tudi drugi ljudje jedo krompirjevo salato s pa­ priko ali je to zgolj osebna niansa moje nove živali. In pa hrenovo omako z grahom notri ...

Opoldne mi je pripravila cvetačo ali »frtjolo«„frtjolo“, kakor ona pravi. Načel sem jo, notri je bil zacvrt kukec ali hrošč. Jaz nisem učenjak, zato ne vem povedati, kake vrste je bil ta kukec ali hrošč; okrogel život je imel in precej nog in velik je bil kakor leča. Tfej! Kukcev {{prelom strani}} ali hroščev katerekoli vrste ne ljubim v cvetači, jaz ne! Rad vpoštevam vsakogar prepričanje in okus, zahtevam pa odločno, da se vpošteva tudi moj okus, zlasti med mojimi štirimi stenami! Tero­ rizirati se ne dam po novih potih in ciljih!

Na cesti sem srečal gospodično Marijo, všeč mi je, ker je pa­ metna, vse se lahko z njo pomeni.

Potolažila me je. »Debeli„Debeli ste? Kaj še! Suhi ste!«“ je rekla. »Saj„Saj ste še vedno bolj dolgi kakor široki.«“