Hudi časi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m popravki |
||
Vrstica 2:
| prejšnji=
| naslednji=
| naslov= {{mp|naslov|Hudi časi}}<br>Povest.
| poglavje=
| avtor= Fran Detela
Vrstica 92 ⟶ 90:
pred hišo župana in poštarja Jelovška in upiral
oči v bel papir, nabit na vrata, kjer se je bralo
zapisano z debelimi črkami:
Korenček si je mel oči in premišljal,
je-li res toliko pil sinoči, ali je istina, kar vidi
pred seboj. Potipal je papir in s prstom prešel
črko za črko in našel, da je bilo tako zapisano
in nič drugače.
potem pa sklenil, da njemu ni to nič mari,
naj si župan beli glavo, in šel je klicat župana.
Vrstica 104 ⟶ 102:
ta list.
molčite!
Korenček je odšel nezadovoljen; premalo
Vrstica 119 ⟶ 117:
vodo, jame skrivnostno klicati:
sem!
in križale se, ko jim je Korenček kazal
in bral list.
in stegnil roko, da odtrga list; a nasproti mu
zagrmi tako odločen:
roka. Ženske so se razpršile s škafi domov
pripovedovat, kaj se je zgodilo; kako je Korenček {{prelom strani}}
Vrstica 147 ⟶ 145:
je prišel župan in nekaj svetovalcev, in potrdili
so, da je list res nabit in na njem zapisano:
nad županom, kako da skrbi za javno varnost,
kako da se drži prisege, in pretiti mu,
Vrstica 155 ⟶ 153:
še bolj razkačilo.
list je nabit na kresiji in prav tak na proštiji,
kjer stanuje njega prevzvišenost sam gospod
general!
svetovalec Gregorič.
tukaj na trgu je glavna vojaška straža; gospoda
generala stražita dva vojaka; in nobeden teh
Vrstica 167 ⟶ 165:
pred nosom nabijal list na zid. In Korenček,
ki nadzoruje vsako drugo noč sam vse mesto,
naj bi bil to zapazil?
mesec!
ga je bil zagovornik.
je župan in strgal nesrečni list z vrat vkljub
ugovarjanju komisarja, ki je skakal in vpil:
Francozom, če se neti upor in podpihuje ljudstvo,
ki itak ne zna ceniti dobrot francoske
vlade in si želi nazaj pod stari jarem! Vi niste
sposobni skrbeti za javno varnost, odvzela se
vam bo policija.
frankov na mesec ga ne dobodo, ki bi bil zatorej.
Svetovalec Andrejko pa je bil miroljuben mož
in je jel pogovarjati razburjene duhove:
bi ne bilo najbolje, da se vse to potlači, predno
kaj zvé njega prevzvišenost gospod general?
Samo žalilo in jezilo bi ga, in vendar ga imamo
vsi radi.
se sliši, kako se slavi gospod general; kaj pa je
storilo Novo mesto?
da kako potlačimo to sitnost!
ob vrata,
Gregorič in se obrnil strani; a slišal ga je komisar
in besen planil proti njemu.
in držal za suknjo svetovalca, ki se ga je otresal.
rekel gospod Gregorič.
je grizla jeza, a bal se je komisarja, ki
je veliko veljal pri poveljniku zaradi svojega
Vrstica 223 ⟶ 221:
in maščevalen človek.
Korenčka.
vprašal je Korenček.
bi bilo najbolje pobiti Francoze.
ne vem; pa kjer je toliko ljudij skupaj, govoré
to in ono. Nekdo, to vem, je rekel, da bi bilo
Vrstica 238 ⟶ 236:
me je sunil. Toda jaz se ne menim prav nič, če
se me tudi razpusti. Za dvajset frankov na mesec
je preveč sitnostij.
ko je začel komisar na pričo klicati sedaj tega,
sedaj onega. Nikdo ni hotel pritrditi, da bi bil
Vrstica 248 ⟶ 246:
oni, da mora iti gledat še k proštiji in h kresiji.
sam boječ se nagle svoje jeze.
zraven, in tudi ne vem, v kakem imenu nas
pozivljete vi, gospod komisar. Imate li pooblastilo
od gospoda glavarja ali od generala? Pokažite
je; sicer ne vem, zakaj bi se vam pokoril
mestni zbor.
je Gregorič trpko.
ni bil nikdo zadosti avstrijski, sedaj vam ni
nikdo zadosti francoski. Dajte vendar, da se oddahnemo,
predno se zasučemo znova!
je prebledel in grizel si ustnici, ko je odšel
razsrjeni svetovalec. Drugi pa si niso upali ustavljati
se nevarnemu uradniku, ki jih je peljal pred
kresijo in pred proštijo kazat jim
Vsem se je zdela stvar malenkostna, a
zaradi vrišča, ki ga je gnal komisar, posebno
Vrstica 277 ⟶ 275:
opravičiti meščanstvo vsakega suma.
prav posebno čast.
svetovalec in vtaknil roko v žep.
tretji.
mnogo. Jaz bom to predlagal pri prihodnji seji,
jaz, zakaj sprožil sem jaz to misel.
Pri gospodu generalu pa bi svetovalci ne
Vrstica 304 ⟶ 302:
dobi.
poslanstvo, češ, da stvar ni takega pomena, da
je prepričan o zvestobi meščanstva, ki ne more
Vrstica 313 ⟶ 311:
zloradost proti hudemu komisarju.
Kalčič in si mel roke.
to mora biti, to je
svetovalec.
prestrašil se je Andrejko.
ogleduh! Kakó postaja pod okni in
posluša, kje bi kaj ujel! Sinoči sem ga bil krstil.
Vrstica 334 ⟶ 332:
črnine in pravim: Tega pa ne bom pil; muha
je notri, in lop! skozi okno. Komisar je izginil
précej, vino iz njegove suknje pa še ne.
Vsi so se nasmehnili in prikimali razven
Vrstica 342 ⟶ 340:
se izvoli gospod general za častnega meščana.
zopet jeden svetovalec:
orlom.
tudi vé, zakaj. Ej, če mi kdo le preveč zatrjuje,
da me ima rad, takoj vem, da me bo
prosil na posodo. A Gregorič mora biti vesel,
da jo je tako odnesel danes.
oprezen in premeten. Vse polno je ogleduhov,
ki jih je zaplodil ta komisar, ta glavni lopov.
Saj veste, zakaj tako črti Gregoriča.
Gregorička je bila kot dekle brdka — pa saj
je še — in denar je imela. Hodila sta za njo
Gregorič in komisar. Komisar je pogorel.
svetovalci na razhodu; župan jim je stiskal pomenljivo
roke in premeteno se muzal.
Vrstica 372 ⟶ 370:
meščane. Tajnik, ponosen na svoje francostvo
in zabeč, da še ni tako dolgo, kar se razlega
po Francoskem
(prostost, jednakost, bratovstvo), in da morebiti
niso poprej nikjer tako tlačili ljudstva kakor
Vrstica 380 ⟶ 378:
se je tajnik in potrkal ga po rami.
in razbojnikih — brez primerjave, seveda, gospod
komisar. Gospodar priganja osla, naj beži, da
Vrstica 386 ⟶ 384:
Kaj, če me ujamejo! Večjega bremena mi ne
naložé. Kaj je mar preprostemu človeku, komu
da služi! Meni se vidi vse to ljudstvo nedoraslo.
je baš pri takih ljudeh najbolj razvito.
gospod komisar. Da bije tem ljudem srce še vedno
za starega cesarja, to je ne samo naravno, ampak
Vrstica 408 ⟶ 406:
iz srca celo spomin domovine. Zatorej brez {{prelom strani}}
strahú! Le onega se je bati, ki menja svoje
misli naglo in lahko in brez blagega povoda.
Komisar se je ugriznil v ustnici in obletavala
ga je rdečica.
Dobro poznam te ljudi, saj že službujem dokaj
let med njimi. Strah in kazen, to jih drži v
redu; dobrota jim je slabost, in če se jim pomoli
prst, zgrabijo za celo roko. Aut serviliter
serviunt, aut superbe dominantur.
komisar;
korakov od sebe. Dobro služijo, slabo gospodarijo.
komisar, kako morete vedeti, kako bodo gospodarili?
Vidite, to je poglavitna vaša zmota.
Vrstica 449 ⟶ 447:
vojskovodja, imeniten učenjak, kakor kralji in
cesarji! To oplemeni človeka, da ne misli, ne
čustvuje več robski; zakaj
<ref>Če ravnaš s kom plemenito, vežeš ga, da ravna
jednako s teboj.</ref>
Vrstica 458 ⟶ 456:
gospod komisar, pripovedujte komu drugemu,
ne meni! Če bi se to zgodilo, zdvojiti je nad
človeškim rodom.
Nemci, Italijani: teh ljudij tukaj ne poznate.
Veste li, kako se je sinoči v glavni gostilni govorilo
o vas?
mu je dopuščala priliznjenost.
proste države, ki ne brani ljudem zabavljati,
samo da plačujejo davke.
o vaši osebi?
meni reče tepec in jaz njemu modrijan, kdo
je huje razžaljen? To se ne jemlje tako po
Vrstica 479 ⟶ 477:
o njem, izginilo bi prijateljstvo. Kolikokrat se
reče: velecenjeni in veleučeni gospod! v nadeji,
da nagovorjenec umeva šalo.
glasom komisar in vstal,
moja brižnost je brez pomena in brez
potrebe.
je tajnik, videč, kako skelí onega njegova malomarnost.
vašo skrbnost. Če se mnenji ne vjemata
popolnoma, kaj to dé! Morebiti se motim jaz,
morebiti se motite vi. Bodočnost bode dokazala.
A če se motite vi, prepričan sem, da je povod
zmoti blag, ljubezen do našega naroda.
pogledu tajnikovemu. Nezadovoljen je bil sam
s seboj, zatorej hud na ves svet, na mestne
Vrstica 507 ⟶ 505:
ves razburjen sam general z listom v roki.
odhajajočega.
Ko je za uvod parkrat po vojaški zaklel,
pové, da mu je ravnokar prišlo poročilo, da se
Vrstica 518 ⟶ 516:
na laž.
uporom?
se v komisarja.
miren na videz,
verjeti ne morem.
parkrat po sobi gori in doli, potem se ustavi
pred tajnikom:
nocoj. Zakaj kazen mora biti za strah; drugače
ne bode mirú. V mestu ostaneta dve kompaniji
Vrstica 536 ⟶ 534:
kar treba, in zanašam se na gospode uradnike {{prelom strani}}
in na vojaštvo, da ohranijo mir in red, če možno
z lepa, sicer kakor koli.
Ponosno je korakal komisar proti kresiji;
Vrstica 555 ⟶ 553:
Korenčka, ki je tako pridno širil njegovo slavo!
pobiti Francoze?
Ampak to se ne sme govoriti.
speljali.
od ust do ust, da se je najedenkrat govorilo
po vsem mestu, da je Gregorič sam nabijal
Vrstica 571 ⟶ 569:
Korenček, ki pa ne sme o tem govoriti.
doma, ko je zagledal na hodniku po vrsti
obešene štiri vojaške puške nad tornistri in slišal,
Vrstica 591 ⟶ 589:
veseli drugi dan, če ni bilo posebno dragoceno.
more. Tega ne prenesem, ne
se je Gregorič v jedno mer, porinil mizo v
kot, prevrnil stol in zaprl okno, da je polovica
Vrstica 603 ⟶ 601:
glavo s komolcema.
stanovanje?
da je danes zadnji dan in da potrebujemo sami
prostora. A mislim, da še ne vedo, kam bi šli
stanovat.
še gori? Mi se stisnemo skupaj, in tebe tako ni
mnogo doma.
proti steni.
stran, da jih ne bom slišal; in Birki morajo
ven, ven!
da ide po stopnicah gor. Žena ga je zadrževala,
naj še počaka, samo jeden dan še. Zaman.
Vrstica 636 ⟶ 634:
na hrbtu, zamišljen po sobi.
{{prelom strani}}
pred ženo.
naj mi dadó kakoršno koli službo, samo
da se preživim. A nikjer nič!
je tiho žena,
službo.
sem bil prisegel jednemu cesarju, prisežem naj
drugemu! Kako je to možno poštenjaku!
uklonili.
vêdejo, kakor bi bili služili Napoleonu vse žive
dni. Sram jih bodi!
sami ptujci, in to bi bilo še hujše. Koliko
dobrega stori gospod okrožni glavar, ki zagovarja
Vrstica 664 ⟶ 662:
gotovo tudi vsak svojo vest. In če odidejo danes
Francozje, jutri vstopijo ti uradniki zopet v stare
službe.
bilo nič zgodilo, in še hvala se jim bo dala,
in sami bodo vohali in preiskovali, kdo da je
bil Francozom naklonjen. O da, da; tak je svet.
Oni pa se je zopet zamislil.
je sam pri sebi,
In Bog vé, kdaj odidejo! Bog vé, oh!
in ozrla se proseča v mater.
konju, vidiš?
in šla gledat po miznicah in predalih, kje bi
bila kaka drobtina; a nič ni bilo, ker je bil že
bratec desetkrat vse preobrnil.
oče, pogladil jo po kodrastih laseh in obrnil se
strani, da skrije solzo, ki mu je igrala v očeh.
večerje, zjutraj me bo pa čakal košček kruha.
Pa me ni čakal, in sedaj je že poldne proč.
Jaz hočem jesti.
še nisem nič jedel, pa se vendar ne jokam. Kje
pa imajo mama kaj kruha? Le počakaj, sveti
Miklavž ti ne bo prinesel nič.
v srce očetu otročje besede; vzdignil je kvišku
žalostno hčerko in poljubil ji solzice z lic.
žena.
gospa Gregoričeva tu in rekla, da moramo na
vsak način danes ven: sami nimajo nič prostora,
ker imajo toliko vojakov.
in pulil si lase, da ga je gledal sin ves prestrašen.
Nikjer nič; v celem mestu nič. V kako klet
bomo morali iti ali pa v hlev; to je za reveža.
se bodeta seznanila s podganami in stonogami!
Burno se odpró vrata in pokaže se razsrjeni
obraz hišnega gospodarja Gregoriča. Hitro postavi
Birk deklico na tla in mu stopi nasproti.
hiše?
—
zmečem vam vso robo na trg.
prosila je žena,
tistih grošev, ne maram; ampak ven, ven!
Prestrašen se je obesil deček za očetovo suknjo,
deklica pa se je skrila za materin predpasnik
Vrstica 737 ⟶ 735:
je stal nem od jeze in bled.
udaril s palico ob tla.
s hripavim glasom,
in jaz ne trpim, da bi kdo razgrajal todi. Jaz
pojdem ven, ne bojte se! Vi pa tudi ven, ven!
Zgrabil je z jedno roko vrata in z drugo moža.
Ta se ni premaknil, zaničljivo je meril nasprotnika
Vrstica 755 ⟶ 753:
žalostnega kraja.
Boga, da nas varuje
žena in pritisnila k sebi nedolžna otročiča.
Vrstica 762 ⟶ 760:
a jezen je bil le še sam nase in sramoval
se postopanja svojega in jel se opravičevati:
otroka, da ga popestuje,
prav z grda. Tega ne bi bil smel. Mi imamo
tudi otroka, in kaj, ko bi se nam tako godilo!
opravi nič. Dobrota je sirota. Pa saj se ne menim
za najemnino: nobenega krajcarja nečem, temveč
ven morajo; jaz ne morem živeti v taki gneči.
je sedaj strup. Kar odnesi jed in pijačo!
{{prelom strani}}
bi zakril radost, ki mu jo je napravila žena s
to mislijo. A žena ga je poznala in vedela, da
se bo dalo govoriti ž njim.
zopet v sobo.
kam pojdejo!
sem rekel, to sem rekel.
ti hudournik? Kje pa je sedaj kaj praznega?
za Birkove, da boš vedel!
naprej.
ki nam jih dolgujejo Birkovi, naj pa še
meni ne bo za najemnino pri Lisjaku.
Tej ženski odločnosti ni ugovarjal Gregorič,
Vrstica 827 ⟶ 825:
možje svojega življenja in svojega meščanstva.
korenina! Kaj hočejo ti reveži, ki so od danes
do jutri! Midva sva bila prej tu in bodeva, če
Bog dá, še pozneje. Ko bode zdavna razgnal
veter vse te smeti, bodeva midva še sedela tukaj
in pila domačo kapljico.
drugega, najboljšega! Ne bodo ga pili
ptujci.
smehljaje se, kako se je zagrozil komisar, da
bodo morali ob devetih že zapirati gostilne.
če ga vidim, skisa se mi v kupici vino. Vse
rajši bi še hodil semkaj, če bi mogel ti komisarja
kako odpraviti.
manjše in slabše kose kakor drugim, in tudi
kaka muha se najde v kupici. Pa se nič ne
méni; ven jo vzame in pravi, da to nič ne dé.
V tem so vstopili hrupno trije francoski
Vrstica 863 ⟶ 861:
je bilo to lizanje in ta smeh meščanom.
njih zamolklo in povzdignil kupico.
njegovo zdravje.
še tako važno postopata okrog! In kaj mu morejo?
Nič. Vse njegove sovražnike bode prej
pobral vrag.
dobro vedoč, da vleče komisar na uho vsako
besedo.
Vrstica 888 ⟶ 886:
oči vsa zapuščena rodbina in spomnila ga brezsrčnega
gospodarja. Roke so se mu skrčile v
pest.
ustreči temu človeku. Streti, pogaziti me hoče;
in sam naj se mu spravim izpod nog? Ne!
Vrstica 894 ⟶ 892:
krivica? Ali revež ne čuje psovk, ne čuti udarcev?
Ali ljubi samo bogatin svojo ženo in svoje
otroke?
in proseči glas ljubljene žene, ko je razsajal
hišni gospodar. Naj bi bil ta blizu, napadel
Vrstica 918 ⟶ 916:
važni domači dogodki.
ga je rejen sosed, ko nimate nič sitnosti.
mesecu potegnete plačo, naj bo letina dobra ali
slaba. Toča vam nikoli ne pobije, hiša nikdar
ne pogori. Blagor vam! Hišni gospodar pa in
sploh človek, ki kaj ima, ta je revež dandanes.
Birk je molčal; drug pivec pa je opomnil,
Vrstica 929 ⟶ 927:
baš zaradi Francozov.
je zopet prvi meščan. Kaj hočete!
le ima srce za domačina.
hujši od Francoza in od Turka. Če je ptujec
pes, domačin je volk.
in začeli godrnjati, med občnim pritrjevanjem
je zavrnil jeden Birka.
dejal je odločno,
in vemo, kako je doma. Ne vabimo pa nikogar,
naj pride k nam; in komur ni všeč, mestnih
Vrstica 949 ⟶ 947:
ni treba nič, našim možem vsaj ne! Kje
dobodete možakov, kakor je naš župan ali svetovalec
Gregorič?
tresoč se in zgrabil kupico, da jo vrže v govornika.
A sosed ga je stisnil za pest, da se je
Vrstica 962 ⟶ 960:
da je najbolje, če ide, in rinil ga proti vratom.
oglasi se iz kota glas komisarjev, in hipoma se
izpremeni položaj.Meščanje so utihnili, in krčmar
je smehljaje se prenesel Birkovo vino k drugi
mizi. Birk si je obrisal s čela in z lic pot ali morebiti
tudi solze.
ponižnosti in prisedel h komisarju.
ne menite! S takimi veljaki se midva ne moreva
kosati. Tem človek toliko velja, kar plača:
jaz pa imam drugo merilo.
Dobro je délo ponižanemu revežu, ko mu
Vrstica 996 ⟶ 994:
nima denarja!
pa vi.
najrajši pa bi bil objel komisarja. Pogum mu
je vzrasel; kakor z vrstnikom je govoril s komisarjem;
Vrstica 1.011 ⟶ 1.009:
zopet.
se me nikoli ne pozdravi, nego tako kakor ta
komisar.
Onadva pa sta zavila iz mesta proti kapiteljskemu
Vrstica 1.053 ⟶ 1.051:
Birku roko.
mesto nesreče. Da se proti francoski sili
ne dá opraviti nič, to je jasno; in vendar je
vse polno hujskačev in podpihovalcev, in najnevarnejši
je ta Gregorič.
oddal pred mesecem, ko je bilo ukazano, svoje
orožje? Dve puški ima še spravljeni pod streho
v zaboju, ki ima dvojno dno. Oddal je staro
puško, ki ni bila za nič, in norca se je delal.
Komisar je pazljivo poslušal in omenil, kaj
se je bilo zgodilo davi pred pošto.
meni samemu pripovedoval, da je zalotil baš
Gregoriča, ki je nabijal pozive k uporu.
se je muzal komisar in pretil, da bodeta že pokazala
temu napihnjencu. Ponudil je Birku dvajset
Vrstica 1.085 ⟶ 1.083:
ljubo, ker ne bode posegel s svojo roko vmes;
saj je človeku všeč, če maščuje krivice resnične
ali domišljene — dejal bi —
maščevanje pa je kakor čebelni pik, ki rani često
tudi maščevalca. V dnu srca mu je celó vstajalo
Vrstica 1.099 ⟶ 1.097:
skrbeh je pospešil korake.
in priteče iz stranske ulice z velikim kosom
belega kruha.
vas iščem.
izgubil več. Razveselil se ga je Birk, a takoj
tudi sumljiv vprašal, odkod ima kruh.
A kakor bi bil gad pičil očeta, izmaknil je sinu
roko in izbil mu kruh od ust. Deček je zakričal
Vrstica 1.112 ⟶ 1.110:
a oče ga potegne nazaj.
ne smeš vzeti nič; če ne, bodeš tepen.
jok.
sadja, da so komaj nesle male ročice.
je! Iti smemo na dvorišče, in tako lepa mačica
je v hiši.
Gredoč sta srečala Gregoričevo deklo. Birk
jo ustavi in ji odšteje deset frankov, naj jih
nese Gregoriču za najemnino, ostanek bode
poslal v kratkem.
nobeni ceni ni hotel biti hvale dolžan temu
možu, ki mu je bil storil tolikanj hudega in
Vrstica 1.141 ⟶ 1.139:
Prišedši domov oštel je Birk najprvo ženo,
zakaj je dovolila, da je vzel otrok kruha od
teh ljudij, od teh Gregoričev.
nima nikdo vzeti od njih!
dobrot ne maram in če poginem od
vsega hudega. Niti imenovati jih ni treba pred
menoj, ker jaz nočem nič slišati o njih!
To je oplašilo ženo, ki je hotela povedati,
Vrstica 1.181 ⟶ 1.179:
pomeni.
in miril strašljivce, češ, saj sem jaz tu. — Od
proštije pa je prijezdil general, izpregovoril nekaj
Vrstica 1.249 ⟶ 1.247:
jako prijazno in pozdravila prav zaupljivo.
obrtnik in stiskal mu roko.
povzdignjenim prstom tovariš,
nesreča kakor v Metliki in Kočevju. Razmere
so napete.
z Apertom; le-tá je predstavil Birka francoskemu
uradniku, ki mu je podal roko in prijazno mrmral
Vrstica 1.279 ⟶ 1.277:
besedo nobene priče.
Drug za drugim so se odpuščali potem
najzadnji je bil Birk.
in spravil ga v zadrego.
oni.
spoznati javno mnenje, drugače se ji izjalovijo
tudi najboljše namere. A odkod je more spoznati?
Vrstica 1.321 ⟶ 1.319:
hvalilo, kar mu ne seže do srca. A kolikrat
zabrede ljudska sodba, ljudski vkus in zavêde
celo umetnika, ki se opira preveč na
vox
da zavre hitri voz javne sodbe in ga obvaruje prevrata;
da določi mero hvali in graji; zakaj ljudje
Vrstica 1.337 ⟶ 1.335:
se na škodo žita in zatrl toliko in toliko klasja,
ali pa da se populi, predno je mogel škodovati.
Kateri način vam je bolj všeč?
Birk je potrdil, da zadnji.
je komisar in ponudil mu roko.
zatirati plevel brez delavcev! In najpridnejši gospodar
mora rabiti slabe posle, če ne dobi dobrih.
Vrstica 1.354 ⟶ 1.352:
zanesljivega, to si štejem v veliko srečo,
v veliko srečo pa tudi ljudstvu nam izročenemu,
čegar blaginja nam je najvišji zakon.
V pogovoru se je izreklo tudi ime svetovalca
Vrstica 1.365 ⟶ 1.363:
nego samega sebe.
malomarno,
peruti ali če se pripre za nekaj časa.
Ne bo več nosil tako po koncu grebena.
sklenil je komisar, odštel Birku precejšno mesečno
plačo in prijazno se poslovil ž njim.
Vrstica 1.417 ⟶ 1.415:
oblastva.
dejal,
oni za svoj obrt in tretji že misli, da
ga bodo obesili, če reče odkrito besedo. To so
možje!
Aperta med vrati in za njim dva vojaka z nasajenima
bajonetoma.
pokloni se komisar gospej, ki je prestrašena
skočila k možu.
takoj.
tako postopanje; jaz sem mestni svetovalec.
Dajte, kar imate, z lepa!
po sobi.
dobri in pojdite z nami pod streho!
je prebledel.
ki sta zgrabila za puški. Kričaje se je
oklenila gospa svojega moža in kričati je začelo
dete v postelji.
pa je razljučen zgrabil veliki nož, ki je ležal na
mizi, in skočil proti njemu. A na poti mu je
Vrstica 1.472 ⟶ 1.470:
dvojnim dnom.
orožje; žena pa se je vrgla na kolena in
vila roke in prosila Aperta, naj se usmili moža.
se je mož in pokimal še jedenkrat s posiljenim
smehom detetu, ki je stegovalo iz postelje ročice
Vrstica 1.517 ⟶ 1.515:
mirno.
ljudij nič. Naj bi bila obveljala njegova politika,
imeli bi upor na vseh straneh; in sedaj — povsod
Vrstica 1.523 ⟶ 1.521:
zmisla ti ljudje. Če si prijazen ž njimi, če jim
strežeš, postanejo objestni in te zaničujejo; če
jim pa pokažeš zobe, pokoré se takoj.
je pritrdil, a vprašal ga tudi zaupno, če méni,
da bode francosko gospodarstvo trajno. Oni je
Vrstica 1.531 ⟶ 1.529:
nazaj.
mu pogledal v oči.
je oni in spopolnil vprašanje Birkovo. —
smehljaje se in mahnil s palico po zraku.
vi, ne bojte se! Jaz imam takih prijateljev, da
nama ne izpodleti, naj se obrne stvar tako ali
tako. A propos, če utegnete, pojdiva jutri po
kosilu proti Mirni peči; dnevi so lepi, pot snažna,
in konja vam posodim jaz.
Drugega dné je bila nedelja, in zgodilo se
Vrstica 1.553 ⟶ 1.551:
s francoskim tajnikom že toliko časa. In res
se nista zastonj posvetovala. Sklenila sta, da se
v proslavo
naredbe. Kmalu so se začela nabijati po
oglih poročila o sklenjenem miru in ob jednem
Vrstica 1.562 ⟶ 1.560:
prižnice pred veliko mašo evangelij, prišel je
na vrsto pastirski list, v katerem je škof Kavčič,
opiraje se na evangelij:
cesarjevega, in Bogu, kar je
vernike, naj se pokoré novemu cesarju in ne
upirajo novemu oblastvu. Bridke so bile te
Vrstica 1.592 ⟶ 1.590:
bílo všeč rahlo postopanje političnega oblastva.
nič, in ta jih bo iznenadila.
Birk je ménil, da se je stališče pač jako
izpremenilo, ugodno za Francoze.
hiše se same podirajo, stare treba razstreljati.
Kako sem prepričan o tem, to bodete videli
danes.
Zdelo se mu je, da se da vse človeško delovanje
gledé na smoter deliti na tri vrste. Jedni
Vrstica 1.656 ⟶ 1.654:
marsikak sumljiv pogled se je uprl v Birka.
razloži Apert in pozdravi može, da se jim dobro
godi.
odzdravi izza mize drug korenjak in se
zravna po koncu. Videlo se mu je, da hoče
Vrstica 1.667 ⟶ 1.665:
začnó vsi vprek popraševati, pri čem da so.
ugovarja jeden.
podati!
in mahnil z roko.
prišel, da jim prehitro ne verjamete.
obrazi so se razvedrili, in vnel se je živahen
razgovor. Birk je spoznal, da so se zgrnili ti
Vrstica 1.688 ⟶ 1.686:
neumen.
oni, ki je bil kakor vodja med njimi, in ki so
ga klicali za Sinúrja.
jih nekaj! Jaz jim prižgem luč, da jim ne
bode več duhovščina mešala glav.
izpregovoril nekaj besedij s svojimi tovariši, ki
so se potem razkropili na vse strani. To so
Vrstica 1.718 ⟶ 1.716:
so kmetje varni.
iz
sčasoma se jih je nabralo vendar kakih sto.
Nekateri so takoj posedli po štorih in koreninah
Vrstica 1.731 ⟶ 1.729:
popraševanje, čemu da so prišli; naposled se
vzdigne najpogumnejši in reče proti Apertu
obrnjen:
Bogu, kar je božjega!
je Apert vmes in pričel naštevati jim s
prisrčnimi besedami, koliko časa so bili oni,
Vrstica 1.748 ⟶ 1.746:
tem rajši so ga imeli.
oni možak.
do jutri. Kako malo časa so bili Francozje prvič
v deželi, kako malo drugič!
ne izpusti avstrijski cesar nikdar teh svojih dežel
iz rok, da ne pozabi zvestih svojih državljanov,
Vrstica 1.770 ⟶ 1.768:
besedam. Spominjal jih je, kakšen je bil ta komisar
Apert poprej, kako je vpil, kako se zadiral
nad njimi in jih psoval.
sladkim jezikom in vas podpihuje in slepi na
vašo škodo. Sam ne bo trpel nič, vi bodete
Vrstica 1.783 ⟶ 1.781:
mestu pa se liže francoskemu oblastvu. Če ni
bil zvest in ni zvest cesarju, katerega se boji,
kako bo zvest vam, katere zaničuje!
Globoka žalost se je brala na obrazih preprostih
Vrstica 1.813 ⟶ 1.811:
sedanjega papeža Pija VII., vzel mu deželo
in vlekel ga v jetništvo, iz katerega še ni rešen.
cerkve, upa si zagovarjati duhovščina! Kaj jo
vodi, če ne sebičnost?
Burno odobravanje je sledilo, in Sinúr se
Vrstica 1.842 ⟶ 1.840:
pa niti razpustili niso, marveč prepustili je sovražniku,
češ, da je le naša koža v varnosti.
Če ne bodete vi, kmetje, pametni, utegne se
vam sedaj kaj hujšega pripetiti.
posegel je zopet Apert vmes, videč, da odobrava
množica župnikove besede.
ugodna, takrat bodete pokazali svojo avstrijsko
zavest, svojo neomahljivo zvestobo. In ne bojte
se! Dobili bodete poveljnika: jaz sam pojdem
z vami po poti zmage in slave.
je slavnih del zvestih Tirolcev in njih vodje
Andreja Hoferja.
pooblaščeni od samega cesarja. Odkod pa imate
vi, gospod komisar, pooblastilo? Pokažite je,
Vrstica 1.862 ⟶ 1.860:
le brezvestno, na svojo roko hujskate ljudi,
potem bodem jaz izpolnil svojo dolžnost in vas
naznanil francoskemu oblastvu.
so vzbudile te odločne besede. Sinúrjevi
tovariši so planili k župniku in vihteli svoje
orožje, od druge strani pa so ga obstopili in
branili kmetje.
rajši te tatinske cigane!
Apert se je tresel od jeze in strahú; zakaj če
Vrstica 1.879 ⟶ 1.877:
vzdigne stisnjeno pest proti oni strani, koder
je bil odšel župnik, in reče s hripavim, razburjenim
glasom:
tam je njih domovina, in uspeh je njih bog.
Komaj so potihnile molitve za avstrijskega cesarja,
že se poje tedeum za francoske zmage.
Rotil jih je, naj ne poslušajo v tej stvari duhovnikov,
ki ne poznajo tistih srčnih vezij, katere {{prelom strani}}
Vrstica 1.888 ⟶ 1.886:
med seboj in državljane vzajemno.
ki mu je stal najbliže in poslušal ga z odprtimi
ustmi,
vlado?
davka.
ko ste jim vozili cel teden živež iz Ljubljane
do Novega mesta.
tepen bi bil kmalu, ko sem zahteval denar.
hlev. Koliko ste dobili odškodnine?
odvrnil je ta in zaklel.
navduševal zopet ljudi za starega cesarja in za
staro vlado, da so pozabili pastirskega lista in
Vrstica 1.924 ⟶ 1.922:
potrebovali.
se uprli Metličani in Kočevci in ko je odšel
general iz mesta.
ugodne okoliščine, da jim bode sam poslal poročilo,
kadar bode čas.
vse!
da teče moška kri po naših žilah! Vzdignite se vsi
kakor jeden mož, kadar se vam dá znamenje!
kmeti,
Apert je bil vesel, da so se kmetje hitro razšli,
Vrstica 1.970 ⟶ 1.968:
misliti na upor.
odgovoril je župnik,
so preprosti; s palicami bi šli nad francoske
topove, v gotovo smrt, če tudi ne morejo
Vrstica 2.013 ⟶ 2.011:
gospod komisar, meni pravi moja vest, da ne
smem pustiti, da bi se hujskalo ljudstvo, ko se
je sklenil mir.
ste me. Dokler traja mir, pustimo ljudi pri miru!
Brez zamere!
bodi vse pozabljeno. Hujskanja pa ne trpim več.
— S kislim smehom na ustih se je poslovil
Apert, vesel, da je dobro opravil, in hud na
Vrstica 2.047 ⟶ 2.045:
ugovor župnikov in prigovarjanje Sinúrjevo.
posmejal se je naposled Apert.
misli na prihodnje dni.
navdušenja, da se mi ne zameri kdaj avstrijsko
domoljubje, in narobe.
Apert se je zasmejal in opomnil, da je srce
Vrstica 2.070 ⟶ 2.068:
Gregoriča in ugibal, kako bode pač kaznovan.
je jeden.
ljubeznivostjo, ki je prirojena človeški naravi.
{{prelom strani}}
Vrstica 2.116 ⟶ 2.114:
takoj tisto jutro, da ne vé za zločinca. Ni še
pomagalo. Sedaj je nastopil Korenček zadnjo
trnjevo pot in začel dokazovati sam svoj
da tisto noč sploh ni nič stražil po mestu. Mitničar,
poklican za pričo, je prisegel, da sta pila
Vrstica 2.186 ⟶ 2.184:
se ni več poznalo uboštvo, in igral z otrokoma.
vprašala ga je žena.
odgovoril je on in se sklonil k hčerki.
mož; videlo se mu je, da ne govori rad.
nam mar ti Gregoriči!
zaprt! Vedno premišljujem, kaj bi počela jaz,
če bi se mi primerila taka nesreča. Sanjalo se
Vrstica 2.211 ⟶ 2.209:
okrog in smo mi stradali doma. Oh, ljubi Bog
ji povrni sedaj v njeni stiski; jaz ji ne bom
pozabila dobrot nikdar.
Predno je mogel Birk kaj odgovoriti, potrkal
Vrstica 2.225 ⟶ 2.223:
očitajoče prodiralo v srce.
Gregorička, in jokali sta se obe ženi.
Birk prepadel.
je ona,
je Birk, zgrabil klobuk in palico in hitel proti
kresiji. Hotel je govoriti z Apertom. Pač ga je
Vrstica 2.244 ⟶ 2.242:
nekaj časa, kakor bi se bala vprašati in odgovoriti.
glasom.
videz malomarno.
Apert je zmignil z rameni in naštel, kdo
vse se je že brez uspeha potegnil za zatoženca.
komisar in omenil, da se smrtna obsodba najbrž
ne zvrši poprej, nego se vrne general, in da
se bo dalo nemara še kaj storiti.
{{prelom strani}}
vaš lažnivi nemara me je že preslepil
zakričal je Birk, ki ni mogel več zadrževati jeze.
Jel je očitati Apertu, da ga je zapeljal, preslepil,
ko mu je pravil, da bode Gregori le
denarno ali z zaporom kaznovan. Morilca, ubijalca
ga je imenoval.
vpil,
vsaka beseda, ki sem jo govoril z vami, in judežev
denar, ki ste mi ga preskrbeli vi!
Komisar mu je pokazal vrata in zbadljivo
Vrstica 2.307 ⟶ 2.305:
zvršé naklep, ko mine polnoči.
bi bili zvrševalci še varnejši, ukrenili so, da
prične ob istem času par pomočnikov glasen
Vrstica 2.335 ⟶ 2.333:
kmalu odzval.
ko mu je Birk podajal kol, da vrže železne
križe iz zida.
Vrstica 2.346 ⟶ 2.344:
obsedeni. Okna so se jela odpirati; tu je zarohnel
kak hišni oče iz spanja vzdramljen nad
Korenček je bil baš namenjen proti temu kraju.
Ko pa je začul ta grozni vrišč in da ga kličejo
na pomoč, mislil si je, da kdor je povsod zraven,
najprej iztakne, in obrnil se je na gorenjo stran
mesta.
ki je s črešnje
kakor bi kdo verjel, ki ga je poznal,
odkorakal je proti kresiji, kjer je komaj še slišal
Vrstica 2.360 ⟶ 2.358:
popraskal po zidu.
in tekel nazaj po veliki ulici. To zaslišavši,
spustil je pomočnik, ki je stal na lestvi,
Vrstica 2.395 ⟶ 2.393:
mernik svoje luči. A če mu je kdo oponesel,
kak vriše da je bil skoro celo noč pri mostu,
odrezal se je:
za dvajset frankov na mesec.
kak vročekrven meščan, da bi bilo bolje, če bi
drugače kazal svojo službeno gorečnost kakor
baš na škodo Gregoriču, vspel se je po koncu
in vzdignil roko in tri prste:
tu ne poznam ne Petra ne Pavla.
Tako se je zgodilo, da so se hudovali na
Vrstica 2.412 ⟶ 2.410:
drugi mizi, kjer je sedelo par postarnih dijakov.
dejal je svetovalec,
izpraznil kupico.
Tragičen!
je dijak.
grška beseda in izvira od besede tragos, kar
pomeni toliko, kakor po naše kozel. Pa recite,
da ni Korenček tragičen!
Birk je hodil plah po stranskih ulicah. Zdelo
Vrstica 2.491 ⟶ 2.489:
z vprašanjem, kam da gre.
vlekel kar čez kamenje in korenine do koče, katero
bi bil sam težko našel.
Vrstica 2.506 ⟶ 2.504:
rešiti Gregoriča, da je sedaj najugodnejša prilika.
stopil na prag koče in zažvižgal na
prste, da je priklical ostale tovariše.
je,
bo zapazil nihče in nihče nič slutil.
Ko so prišli tovariši od vseh stranij, povedal
Vrstica 2.540 ⟶ 2.538:
Veselo so prepevali fantje po cesti zunaj
vasi. Kakor iz zemlje vzrastel, stal je pred njimi
Sinúrjev sel.
vrh klanca!
marsikateremu čvrstemu pevcu za vselej. Fantje
so se še na tihem razgovarjali in osrčevali, potem
Vrstica 2.554 ⟶ 2.552:
trikrat na malo okence.
in sklonila se po koncu. Sin je zgrabil svetilko,
posvetil skoz okno in obsijal bradati obraz Sinúrjevega
poslanca.
je ta zamolklo in povedal, kje da se snidejo.
A mati ni preslišala nobene besede in takoj
Vrstica 2.564 ⟶ 2.562:
naj je ne zapusti.
se obrnil proti vratom. A tu je stražila mati
in oklenila se ga in jokala, naj ostane doma.
Vrstica 2.571 ⟶ 2.569:
se, prijel jo je in vzdignil kakor pero
in nesel na posteljo. Potem je skočil skoz vrata
in izginil v noči.
so sitni!
še bílo na uho njeno javkanje.
Vrstica 2.582 ⟶ 2.580:
do večera že doma. A ni je goljufal, in njene
prošnje in jok so vzdramile otročiče, ki so jokali
ž njo.
je mož in tajil svoj nemir in svojo
bolest.
je izginil. V veži je zazvenela sekira, vrata
so se odprla in zaprla, čulo se je še nekaj korakov
Vrstica 2.595 ⟶ 2.593:
blagoslovljeno vodo.
njegove rokovnjače.
Temna noč je še bila, ko so se jeli zbirati
Vrstica 2.620 ⟶ 2.618:
kmeti vred na pomoč Metličanom in Kočevcem.
možiček z velikanskim drogom na rami. Sosedje
so se spogledali.
ki tam spredaj hodi s
fant s prstom.
kaj menite, kako je navdihnil meščane!
bil dober poveljnik.
in zaklel.
drugi,
V ječi pa je sedela pri svojem možu žena
Vrstica 2.656 ⟶ 2.654:
rahlo peljal do vrat in potrkal čuvaju.
ganjen.
nagel ne sme biti in tako trmast, in več sreče
mu daj Bog!
Žena je šla, vrata so se zaprla in Gregorič je
Vrstica 2.688 ⟶ 2.686:
in povezali, a dva sta jim
ušla in stekla v mesto nazaj in
vpila vsa preplašena:
razbojniki!
se je hitro razneslo po
vsem mestu, da kmetje gredó, in
Vrstica 2.698 ⟶ 2.696:
množice, ko so jedni vpili, kam
da naj gredó, in drugi kričali, da
zgrabil sekiro na vozu in udri skoz
kresijska vrata naravnost proti
Vrstica 2.710 ⟶ 2.708:
je počila; Birk se je prijel z levo
roko za prsi in, ko so odjenjala {{prelom strani}}
vrata, zgradil se je na kolena.
Gregorič, rešite se!
tiščal si rano, da mu je tekla kri izpod prstov.
Z očesom, polnim prošnje in udanosti, je še
Vrstica 2.720 ⟶ 2.718:
Kmetje so bili stražnika, ki se je hrabro
branil, pobili in vpili v veži in pred hišo:
Komisar naj pride! Kje je komisar?
Ta pa se je od strahú tresel v pisarni, zakaj
Vrstica 2.731 ⟶ 2.729:
razburjeno množico.
jedno mer in čakal ukaza od glavarja. A ta je
bil v skrbeh sam zase. Vendar se ni pomišljal
Vrstica 2.741 ⟶ 2.739:
vlekla ga na cesto.
On pa je izkušal govoriti in miriti. A zastonj.
se je iz mesta bobnanje in trobljenje vojakov,
ki so se zbirali. V smrtni stiski se je umikal
Vrstica 2.751 ⟶ 2.749:
od koder so bili sluge baš izrinili kmete.
je razjarjena množica. Pod cepcem se je zgrudil
nesrečni komisar na tla in deset sulic se mu
je zabodlo v prsi.
drug drugega. Odločen je bil samo Sinúr;
ta je pomignil svojim tovarišem in udrli so
Vrstica 2.829 ⟶ 2.827:
da naj se vrnejo vsi brez strahú domov, da je
vsem odpuščeno. Francozje sami so začeli pobirati
mile darove za svoje
A kateri mili dar bi posušil solze vdov in
Vrstica 2.842 ⟶ 2.840:
ubogo vdovo, kako je zapuščena; in ko je Gregoričeva
gospa smehljaje se izpraševala svoje
dete:
oči proseče v svojo mater, in tiho je vprašala
deklica:
<references/>
[[Kategorija:Povesti]]
[[Kategorija:19. stoletje]]
|