Antonio Gleđević: Razlika med redakcijama

| prejšnji=

| naslednji=

| avtor= Ivan Tavčar

| licenca=javna last

}}

 

 

==I.==

mi je odgovoril ta človek? Da noče več dram

pisati, signori! In vi vsi ste videli njegovo krasno

 

»Naše gledišče mora propasti«, je pristavil

brat že čaka.

 

 

Drugi dan po tistem večeru, ko so bili dubrovniški

 

In trepetaj e je pristopila k njemu. Prijel jo

le sanje! Poglej, ubožica«, in vzdignil se je še

bolj, »imel sem take, take grozne sanje! Take

(To je dobro, to je dobro, da ni res!) Ne li,

ti Bazilija«, in položil ji je lahno roko na glavico,

to le sanje, Bazilija?«

 

bratova oseba. —

 

 

V Dubrovniku pa je bilo tisto jutro veselje.

žgalnikom svetih pesmi mu je bilo počilo srce. —

 

 

Čez leto dni so v samostanu svete Uršule