Doktor Strnad: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pike na koncu poglavij |
m popravki |
||
Vrstica 13:
== I. ==
— Mi li nimate ničesar novega povedati? — Da
me obožavate, da sem najdivnejša vila ob Vrbskem
Vrstica 20:
saj sem jednake neslanosti čula že neštetokrat, —
in ne samo iz Vaših ust! — Ali pa res ne veste
drugega? — Oh, bože mili, — ta dolg čas!
In zazdehala je glasno ter stegnila obe nogi
Vrstica 59:
Jahala je vsakega konja, dirkala za stavo na
biciklju, bila prva veslalka in plavalka kluba
— celo boriti se je bajè znala. — Bila je
središče ondotnega športnega sveta.
Vrstica 97:
koleno ter dejal v tresočim glasom nalik golobrademu
gimnazijcu na prvem rendez-vouau s kratko
krilo pripravnikarico:
obožujem Vas!
Vas; — vùn, tukaj vùn! — Gospod stotnik, obrnite
se in — marš!
to dražestno opico! Popolnoma je pozabila menda,
da mi je sinoči še obljubila poljub!
poparjeni stotnik. —
kak posebno priljubljen čestilec! — Hm! — se že
potolaži, in zopet bom njen ‚arkadski princ!
Odšel je v kazino v jezujitski vojašnici ter z
Vrstica 121:
močne ude in — zdehala.
{{prelom strani}}
če bi bila vedela, da ste tudi Vi takov pustež!
kopališči? — Jeli došel kak zanimiv tujec, — kak
parček mladih poročencev? — Nič? — Ah, pojdite
še Vi, odkoder ste prišli! Spala bom.
In prekrižala je pod svojo črnolaso glavico
Vrstica 141:
je po zadnjih Martinih besedah plašno po njej.
Saj vender veste, da me osrečuje že Vaša bližina,
— ako vidim vsaj rob Vašega krila, O, le molčite,
spite, — a jaz naj ostanem tukaj! — Naj Vas li
gugljem? — naj Vam zaigram na kitari in zapojem
uspavanko?
Nobenega odgovora. Vrvena mreža ziblje se
Vrstica 162:
ga osoren pogled.
Zopet se je sklonil, ljubkujoče objel njeno golo
Vrstica 171:
mu iztrgala svoje rame.
z dlanjo boleče mesto.
poljubljate!
Skočila je iz mreže ter mu kazala rdeč krog,
vidni odtisek njegovih ustnic. In zopet ga je bliskajočih
očij koketno zmerjala:
On pa jo je potisnil poleg sebe na zofo, prijel
jo za obe roki ter ju poljubljal ... divje, neutrudno ...
smejé se mu puleča iz rok. In ko se ga je rešila,
ovila mu je nakràt obe roki okoli vratu, privila ga
Vrstica 190:
Nato je planila na noge.
ljubezen.
Strnad je zrl molče v njene ogljenočrne oči in
ni se ganil. Bil je bled.
Ponudila mu je svojo ozko rokico s tistimi
dolgimi, rožnatimi prstki.
bodete kdaj moja, vsa moja? — Ne obljubite mi,
da Vas smem jedini ljubiti?
Ustnice so mu bolestno trepetale. Ona pa se
Vrstica 210:
lici.
pa pritisnila svoje gladko lice k njegovemu, katerega
je obkrožala lepa polna brada. —
ognja, s katerim se do smrti opečeš! Ti veliko dete!
— Tudi jaz Te ljubim danes, — nò, jutri mi boš
Vrstica 225:
Ali si mi pa zató vsejedno dober? Dà? — Nò,
reci da, pa roko mi daj kot prijatelj svojej prijateljici,
— tako ... Sedaj pa pojdi, — do svidenja!
{{prelom strani}}
Večerilo se je; na jasnem nebu se je pokazal
Vrstica 249:
tako je pela Marta za odhajajočim doktorjem; še
mu doné po ušesih tisti sentimentalni akordi, ki zadajajo
njegovemu srcu globoke rane.
ljubi ... in ona, ki ljubi njega? —
Vrstica 267:
ljubk, srečen nasmehljaj.
večno vsa Tvoja ...
Takó šepečejo njena usta, ki se hipno približajo
fotografiji ter jo poljubijo ... Nakrát se jej
stemni jasno čelo:
— — Že tri pisma sem Ti pisala, a ne odgovoriš,
in tolažiti se moram s Tvojimi starimi listi! —
Vrstica 283:
je že deseti dan, da sem brez obvestila ...
in vender si mi obljubil, da mi pišeš vsak
dan!
Solze jej žalijo oči. Hitro vstane, zloži zopet
pisma ter spravi sliko.
vpraša.
da je zdrav in trden, da ni bil še nikdar bolan;
— bolan ni! — Sem li v skrbeh radi njegove zvestobe ...
Vrstica 295:
Ne, zaupam mu, saj mi piše vedno, da hrepeni
po uri, ki naju zveže za življenje; — kako bova
srečna!
Nasloni se tik okna, zapre oči ter se zamisli;
blažen nasmeh se razlije po njenem nežnem obrazku,
saj se vidi že soprogo poleg njega, črnolasega, ponosnega Janka! —
Kako je že dejal, ko jo je poljubil v slovo? —
še šest mesecev, Rezika,
potem pa ...
dolgega obraza, milo plavih očij in suhljate postave.
Smejé jej izroči pismi.
{{prelom strani}}
Hlastno odpre Rezika prvo pismo, ki je njegovo
—
mi je!
krčevito ihtenje jej prodre iz prs in preko sobe
hiteč se z grudi glasno plakaje ob postelji ...
preplašena.
ne joči!
A Rezika je ni čula. Glasno plakanje je stresalo njeno telo, ki se je vilo na tleh tik postelje
Vrstica 330:
je svoj objokani obraz na njenih prsih ter ihtela:
... druga v njegovem srci, — oh, mamica ...
Umrla bom, umrla ...
svojo javno zaročenko! Saj ni mogoče, ni mogoče!
— v divji bolesti objela jo je mati in položivši
svojo sivo glavo na njene kodre nenadoma še sama
Vrstica 345:
roki.
stolec ob oknu; zdelo pa se jej je, da ne more ni
misliti ni čutiti več ...
Mati pa je čitala:
Morda ni prav, da Ti pišem, a čutim, da je
sedaj moja dolžnost, obvestiti Te brez prikrivanja
Vrstica 385:
P. S. Še jedenkrat prosim, nikar preveč ne
žaluj! Pozdrav Tvojej g. mamá!
Drugo pismo pa se je glasilo:
Oprosti, da Ti ne morem več in redneje pisati!
Vrstica 396:
— Pozdrav g. mamici in Tebi!
Tvoj
Globoko je vzdihnila mati — in poljubivši
hčerko na čelo tiho dela:
{{prelom strani}}
Vrstica 471:
zatem pa se je sukal sam na kakem najbolj razupitem
kostumnem, kmetiškem balu dunajskih predmestij.
— Povsod je bil
pravem mestu. Življenje je užival — rekel bi — z
veliko žlico; ni si odrekel nobenega užitka ter poznal
Vrstica 477:
Naveličal pa se je nazadnje vsega in postal
torej
študijam in jih dokončal z dobrim uspehom; le za
končni rigoroz se mu je bilo še praktiško pripraviti,
Vrstica 497:
je bila mestna učiteljica in gospo Račičevo.
je nakràt učiteljica polglasno obrnjena k molčečemu
Strnadu.
zabava. ln Vi, gospod doktor?
pa ne ... naveliča se človek vsega.
mladi, pa ste naveličani že vsega! Nestalnost, vihravost,
nagla prenasičenost je pač glavna lastnost
moška.
Strnad se je nasmehnil učiteljičini razgretosti
ter malom imo spregovoril:
vihravi moški uzor ...
{{prelom strani}}
— Res žal, da še vedno nimajo ženske takega socijalnega
stališča, da bi bile proste v vsem, da bi
bile jednakopravne i v sklepanji zakona z moškimi!
in jih snubile? Ha, ha! To bi bilo istinito
krasno! Torej celo v Ljubljani ima sloviti Bebel
pristašinje; — ej, ne bi slutil!
o osamosvoji, o razširjenji pravic zatiranega
ženstva, ki naj bi bila samo igrača moževa, pa
Vrstica 533:
vpiti: emancipacija, socijalna demokratka! Pa
k am sva zašla od plesu? A vender bodete plesali z
menoj, gospod doktor?
Pogledala ga je koketno po strani; bila je
Vrstica 539:
obraza, temnoplavih očij in rmenih las.
a vender prav odločno prosite? — Vi ste
zares prikrita emancipovanka! Bojim se vas. A
povejte mi, prosim Vas, kdo je ona-Ie priprosta
blondinka poleg profesorja v tistej beli, do vratu
zapetej obleki in z rokavi prav do zapestnic?
naveličali!
Vam ugaja? Nimate slabega okusa. Pridna, lepa,
pobožna, zadostno izobražena, pripravna v kuhinji
in za šivalnim strojem ... prav primerna gospodinja
baš za Vas zdravnika!
— smejal se je Strnad.
še prilike občevati s tako nedolžno, tako nepokvarjeno
devo, kot je gospica Rezika Račičeva, hčerka
pokojnega zdravnika.
Nagnila se je naprej in poklicala doktorico,
Vrstica 565:
uradnikom.
z gospico Reziko!
Živahna učiteljica se je poredno nasmejala ter
Vrstica 578:
v salon; spremljal jo je Strnad.
Nasproti jima je pritekla Rezika.
ali smem plesati? — Zardela je videč, da ima
mati spremljevalca.
za prvi ples, gospica?
na njeno prejšnjo prošnjo. Račičevka je prikimala
smeje se.
Strnada, ko sta se opravljala,
na to.
prosil je galantni Strnad.
mogla povedati o Vas same laskavosti.
ga je Rezika z lahno koketnostjo.
nazori različni o pojmu ‚laskavost‘. Kar se zdi
jednemu hvalevredno, kot priprosto, naravno, zdi
se drugemu ‚najivno, neumno‘; kar je Vam ‚prav
dobro, prelepo‘, je morda meni ‚komaj zadostno,
zoprno‘.
{{prelom strani}}
za Vas morda celo nepovoljna
da si skušaj pridobiti vsak pametnik o vsaki
stvari lastno sodbo! Gospod doktor, ne poznam
Vašega značaja, niti Vaših nazorov in uzorov, in
nespametna, neprevidna bi bila, ako bi komu
verjela, ki bi mi rekel:
mož!
zadnji hčerkini besedi meneč, da bo Strnad užaljen.
Reziko, kateremu je odločna in odkritosrčna govorica
Rezikina ugajala izredno.
z izjavo gospice hčerke. Vsakdo proučavaj po
možnosti vse sam, da si more vstvariti lastno, nezavisno
sodbo! Tako je prav. Veseli me le, da čujem
iz tako lepih ust tako nenadno odkritosrčne
besede.
ženskih ust je gladkoopiljene fraze in le časih ljubeznivo
prikrito resnico! — Hm, glejte, moj oče in
mati sta me naučila govoriti vsikdar naravnost,
brez prikrivanja lice v lice!
Vam le hvaležen, ako ostanete i napram meni vedno
taka. Priznavam, da sem privajen po svojem velikoletnem
Vrstica 641:
skoro samo galantnih fraz in ljubeznivih komplimentov,
kakor ste dejali sami, a v istini Ijubim
resnico in priprostost.
doktorica.
Vrstica 725:
Mej solzami se smehljajoč skrila je svoj obrazek
na njegovih prsih šepetajoča:
Te poznam!
Radosten jo je poljubil Strnad in peljal k
Vrstica 767:
sedaj srednji brat ekonom, dočim je najstarejši
služil kot nadporočnik pri nekem Ogerskem
polku v Pešti. Lahko bi bil dobil takoj svoj
da si ustanovi lepo eksistenco celo na Dunaju, tako
pa je moral odriniti v Celovec k svojemu polku.
kaj počneš, k am boš zahajal, s kom boš občeval,
vse, vse! Ali boš?
ko se je poslavljala od njega v čakalnici južnega
kolodvora, kamor ga je bila spremila z materjo.
ne pozabim na Te. — Samó šest mesecev le potrpiva!
Zunaj je zapel zvonec, še jedenkrat in poslednjič
Vrstica 828:
uzora dovolj temeljito!
ljubeznijo!
se mi je ublažila, oplemenitila; — postal sem tako
miren, sočuten, dočim sem bil prej tako nezbran,
hladen in sebičen.
zvestobe? — usodil sem se ga vprašati.
se ni malo ne zanimam; zdi se mi, da sem
odmrl za ves ostali svet, zakaj vse moje misli,
moji čuti in strasti strinjajo se le v njej, moji
dobri Reziki!
Dunaju ...
A sedaj je moja jedina želja še, da si
ustanovim čim lepše in ugodnejše domače ognjišče,
kjer bom osrečeval in osrečevan v tihem rodbinskem
krogu.
V tem trenotku je prihrumela v kavarno
Vrstica 863:
uslužno prepuščali najugodnejše mesto.
se še ne poznamo. Privatist Sch ...
Predstavila sva se. — Zapazil sem pa takoj,
kako je uprl vitki gospodič začudeno svoje oči v
Vrstica 872:
gumbi še simpatičnejša.
partijo!
Strnad je prikimal in šla sta po svoje kêje,
Vrstica 928:
so se jej vsikdar zakrožile bujne ustnice, kadar se
je oglasil stotnik K., ki se je bil naveličal kibicirat
pri kartačih in šabistih, s hreščečim glasom:
krasno! — Elegantna buzara je bila to!
Stotnik, ki je popil v naglici pet konjakov,
Vrstica 936:
kričal in hreščal kakor sita doga v jeseni.
da bi se hotel za njo tri dni mrcvariti
na dnu pekla! — Poglejte jo, divna, kaj? — In
Vrstica 943:
paradni marš; — kvarta, elegantna, visoka kvarta,
pobila bi me bila kot vola, da jej nisem vsaj
s sabljinim koncem odbil vdarca!
In zopet je zahreščal:
je bila kvarta, to!
— pa le poglejte, igra Vam, kot bi bila baš vstala
iz pernic ... brez sledu! — Divna ženska to, a nevarna
kot nabita puška. Moj Bog ...!
Menda se je nečesa spomnil; vstal je, stopical
Vrstica 957:
Marta in Strnad, k i je partijo zgubil, sta končala.
ter prisedla k mojej mizi. Tudi stotnik K. se je
približal; sedaj pa je že trobil samo:
Častniki pri taroku in šahu so postali zelo
glasni in prepirljivi. Prižgali smo si cigarete ter pili.
kmalu posetita v mojej
za oba.
se mu je, da mu je nevšečno to povabilo, ter
da nekako zavida mene, ki ne znam ničesar.
potem pa pristavila:
obleke in mojega nastopa ob tej uri ... toda obljubila
sem storiti to gospodu nadporočniku pl.
Zs ..., ki mi je podaril čisto belega, komaj dva
decimetra dolgega
— odvrnil je Strnad nekam cinično pristavivši:
opravi na strehi pariškega omnibusa, je postalo tako
kostumiranje itak skoro modno pri damah, ki se
hote pri jednakih odnošajih zabavati; igralke so
začele, aristokratke pa jih seve posnemajo i v tem!
Govoril je z malomarnim glasom, kakor bi jo
Vrstica 1.009:
ter ga hipno pomerila od nog do glave, v kotu ust {{prelom strani}}
pa se jej je zopet zazibal tisti porogljivi nasmeh,
kakor bi hotela reči:
A le za trenotje; potem pa se je ozrla molče
Vrstica 1.021:
in sedaj je že smrčal z vsemi registri.
Marta je potegnila iz svojega žepa uro:
že, — treba iti!
In vstala je, šla k blagajničarki ter vrnivši se
dejala glasno:
Častniki so planili na noge.
—
sablje, da bi šli iskat voza za njo.
in gospod nadporočnik pl. Zs. bo tako uljuden, da ...
ter zginil v temi.
Vrstica 1.048:
vse vprek.
se vidimo pri regati na jezeru; na svidenje! — je
dejala nudeč posamezniku svojo ozko ročico, katero
so poljubljali. Potem se je obrnila k nama:
do svidenja v mojej vili!
prijatelju desnico, njen pogled pa se mi je
zdel fascinujoč nalik gadovemu pogledu, s katerim
omami svojo žrtvo.
tedaj nadporočnik pl. Zs., ki se je bil vrnil z vozom.
vse strani, poklonila se in zavrtivši se na desni peti
brzo odšla iz kavarne. Častniki so drli k vratom in
še ondi vikali:
Odpeljala se je. Tudi midva sva se poslovila
od tovarišev ter šla.
stopala že par minut nemo roka v roki.
zapeljivo koketo in mojo nedolžno, blago Reziko!
Ona je angelj! — Lahko noč!
Ločila sva se vsak na svoj dom.
Vrstica 1.104:
ujedna ptica.
Veslaški in plavaški klub
poleg
svojo kolibo, priredil je danes regato. Tekmujoče
ladjice so švigalo sèm ter tjà varno in oprezno
Vrstica 1.215:
Marte ni bilo več v njem! —
{{prelom strani}}
Jedno veslo je plavalo po vodi,
pa je kazal svoj ozki trebuh.
Samo jeden hip še in Marta bi bila prekrižala
srečno parnikov tek, tako pa je butnil njegov rilec
baš v zadnji konec
polkrogu, trčil s prvim koncem ob parnikov bok ter
se prevrnil.
Vrstica 1.226:
Marta ni niti zinila, ko so jo zagrnili valovi.
S krepkimi rokami je poskušala plavati, česar je
bila vrlo vajena, a
popolnoma in jo obrnili parkrat okoli njene osi, da
je izginila.
Vrstica 1.236:
Predno pa so razumeli preplašeni Albatrošani
vso situvacijo, skočil je raz
pol razpravljen vojak v jezero ter prišel na površje
držeč z jekleno roko Martino glavo nad vodo. Marta
je bila že v nezavesti.
pa so bili v istem hipu že pri njem ter mu
odvzeli rešenko, potegnivši še njega v čoln.
Vrstica 1.249:
premočena obleka se je ovijala njenih udov.
izvršilo.
Vrstica 1.263:
rešilca.
Tedaj je prinesel nekdo raz
ki se je ondi vsidril, častniško sabljo in višnjevo
suknjo z dvovrstnimi gombi ter izginil v kolibi.
tretji, prepričani, da sodijo jedino prav.
Vrstica 1.286:
zamižala.
pristavil:
vrnem s
Oblekel je svojo uniformo, opasal sabljo ter
Vrstica 1.295:
Zunaj je blo še vedno polno nestrpnih radovednežev.
— drznil se ga je vprašati star gospod.
Tedaj pa sta se prerila skozi množico stotnik
K. in nadporočnik pl. Zs. ...
Stiskala sta mu roke, z obrazov pa jima je
zginjala bledota in plašnost.
— v Celovci že vse govori o nesrečni Marti in o
srečnem dr. Strnadu!
pl. Zs ..., ter pomignil fijakarju, naj se z vozom
približa kolibi.
Vrstica 1.320:
utrjenost, in jo položili v kočijo.
gospoda!
kamor sta že zlezla stotnik in nadporočnik.
začudil se je stotnik.
preobleč se, da se sam ne prehladim!
Kočija je naglo oddrdrala proti Porečam, Strnad
Vrstica 1.344:
meščan.
popeljite se z manoj domov!
Pred hotelom je stala dvouprežna kočija, v
Vrstica 1.389:
sirotnišniške vojašnice — bila sta pri različnih
bataljonih — ter pila vino. In tedaj je zinil stotnik:
manoj?
Nato sta molčala misleča in ugibajoča, koga
Vrstica 1.410:
Ko je pa prijahal popoludne starikavi stotnik
na svoji beli kobilici
ter jo oddal hišniku, da mu jo drži in vodi, opazil
je v veži eleganten, pnevmatiški bicikelj.
Vrstica 1.420:
— Nadporočnik Zs ...? — Ej, ta je na veliko njegovo
veselje odklonil povabilo, da ga spremi! —
Naj se li vrne?
ni tu, si je mislil stotnik, drugega se mi pa
niti malo ni bati!
Pogumno je torej potrkal ter vstopil. V salonu
Vrstica 1.439:
jej je moral nekaj pošepniti, česar stotnik ni čul.
je reči Marto mej smehom.
nadporočnik! — Kaj si bo mislil, ko Vas nenadoma
zagleda?!
je na-mé in to me zabava!
{{prelom strani}}
Bil je glas nadporočnika pl. Zs ...! Ta se
Vrstica 1.454:
izdajstvom, a tu je začni zopet Martin glas.
Stotnikovo srce je veselja poskočilo.
ljubim, tako ljubim!
drugi!
suženj ...
nadporočnik, bodite pametni! — Ostanite mi
še dalje naklonjeni, hvaležna Vam bom, — a sedaj
me zapustite takoj, če hočete, da ostaneva ...
— prašal je z bolestnim naglasom nadporočnik.
še Vi mi niste bili dobro došli! — Z Bogom!
Ha, ha!
je oni?
ne bodite več ljubosumni, pa recite gospodu stotniku,
ko ga srečate, da me ni doma!
Stotnik K. je v tem že sedel na svoji Vandi
ter drl proti Calovcu nazaj. Ko pa je prispel do
Vrstica 1.509:
ustnih približal.
— nagovoril ga je stotnik navidezno miren.
Marte, misleč, da Te najdem ondi, a ...
—
Vrstica 1.522:
brke.
mislil sem, da Ti bo celo drago, če se Ti pridružim ...
na vso srečo ni bilo gospice Marte
doma.
tako divje nadporočnika, da je kar obstal.
je še pl. Zs., a toliko nesramnih lažij je bilo stotniku
konečno preveč. Razkoračil se je pred prijateljem,
zapičil pesti v svoja boka ter zatulil;
—
Nadporočnik je odskočil kot bi ga pičil modras
in jecljal:
Stotnik pa je vpil:
nisi bil vabljen, pač pa si me zalezoval, slinil se
okoli one igralke, ki Ti pa je dala zasluženo košarico
... vse sem čul na lastna ušesa!
radovedna baba? — Pfuj!
Nadporočnik je skočil na svoj bicikelj ter oddirjajoč
zavpil še:
še kako drugače!
večno minulo veselje igrati izdajalsko ulogo!
vpil je za njim stotnik. — Potem pa je zajahal
Vando ter počasi jezdil v Celovec.
Vrstica 1.697:
Taka je bila Marta in tak je bil dr. Strnad.
sta se dvobojevala radi mene, pravite?
v logu sta se pobijala, in stotnika so odnesli
z nevarno rano na desni
mi je, dala jima nisem povoda!
vse duše; vse sem Vam pripravljen žrtvovati, najkrasnejšo
bodočnost Vam hočem vstvariti, a Vi nočete!
Marta, Marta!
Prijel jo je za desnico.
resnično, da mi je do sedaj neznana zvestoba,
da sem nekak ženski Ahasver, ki menja vedno svoje
bivališče ter odlaga in zametava s starim krilom
tudi stare prijatelje!
baš uzrok, da niste imeli do sedaj istinitega prijatelja
... ako se združiva midva ter si zgradiva {{prelom strani}}
stalno in ugodno gnezdeče, ko bova živela le drug
drugemu in svojcem, tedaj, Mirta ...
je tik nje ter jej poljubljal roko; nakràt se je vspel
in objemajoč jo z obema rokama pritiskal burne,
Vrstica 1.790:
naravnost k meni.
časniki!
Strnadov brat je bil prvi Heraklej; velik kot
Vrstica 1.804:
ran, ki sta se mu vlekla po čelu in levem lici.
— obrnil sem se do prijatelja, ko
sta prisedla.
nagloma,
strela, ni mi bilo več strpeti mej onimi ogerskimi
divjaki!
dvema mesecema, naj me porinejo na Kranjsko,
Koroško ali Štirsko, obupal že nad vsakim vspehom,
tu nenadoma — — v oseminštiridesetih urah
se mi je že oglasiti pri novem svojem oberstu.
— Prav vesel sem.
pisal predvčerajšnjim?
strela, tu bom imel vsaj mir pred onimi Huni! —
Rečem Vama, tri leta sem služil v Pešti in zbil
samo sedemnajst dvobojev — — ha, ha, ha!
Smejal se je iz polnih pluč, da je kàr grmelo
po sobani.
pripovedoval je dalje.
da nosi zemlja malo takih velikanov kot sem jaz,
da mi je bilo torej igrača pretepsti tiste širokoustneže,
da je bilo veselje. Ha, ha, ha!
Še sedaj je bil ves srečen ob spominu, kako {{prelom strani}}
Vrstica 1.843:
ima svoj sport! —
ga je prijatelj.
tedaj in obrunka sta mu postala krvavordeča; —
manoj na tleh, ker sem mu razbil črepino, da so
mu jo komaj zašili!
— vpraševal ga je Strnad.
vender! — Nò, pri streli,, tedaj sem bil nespametnik,
da sem provzročil tepež radi ničvredne
ženske! — Žal mi je še danes, — in zato sem jo
menda tudi malo skupil!
nadporočnik.
tudi rad, a resno ljubiti jih, navezovati se na nje
— neumnost!
je prijatelj.
nacijonalno žaljenje, a zadnjič ...
{{prelom strani}}
bankir v Pešti, s par milijoni premoženja je imel
prijateljico neko igralko, ki je tudi v njegovi
Vrstica 1.911:
te dve rani, grofič pa od mene nató preko
cele glave tako primo, da je ležal za njo tri tedne.
— Tako je bilo.
komu je prej še mošnjo znatno zlajšala. Pustil jo
je ter si poiskal drugo.
dvoboji kap. Premoženje je
pripalilo njegovim sorodnikom; vender je naložil za
Vrstica 1.929:
da se omoži, zapadejo v korist židovskim revežem
ogerske prestolice. Tako vsaj mi je pravila njena
tovarišica“.
Omolknili smo, misleč o baš povedanem. —
Tedaj pa je zopet spregovoril prijateljev brat:
nisem dobil?
— Glej mene, ki sem starejši, a vender še hvala
Bogu prost! Ne bodi norec; — tako se živi lepše,
ugodnejše!
Ves je bil vznemirjen pri tej vesti. Prijatelj pa
je dejal smejé se:
da bo ugajala i Tebi, — in ljubim jo!
grde! Pojdi mi, pojdi ... se že še premisliš!
{{prelom strani}}
— Grom in strela, Marta Sch ... Tvoja nevesta!
Planil je pokonci ter letal po kavarni s težkimi koraki,
Vrstica 1.969:
roke na ramo:
bila bi ta največja in tolika,
da bi moral žal pozabiti, da si moj ljubljeni brat!
katerej sem Ti pravil prej, — Židova
in ljubica neštetih drugih!
<center>* * *</center>
Vrstica 2.001:
predele; — nekaj domišljavih kadetkov pa se je
mučilo imponirati s svojimi namazanimi brčicami in
opičjim oponašanjem oficirskih muh trumi kratkokrilih
Tu pa tam so stale še trume starejših
gospodov, uradnikov in dijakov. Razume se,
Vrstica 2.026:
mlajši le smejé poklonil.
Sodomo!
roko.
nikdar kamerad? To j e pač ukus. Zobe dreti, prenapolnjene
želodce izpirati, pa malomeščankam dvoraniti ... diven poklic!
Prokleto, zavidam Te!
na kmetih, — no, nikjer. Vsekako pa so mi moje pacijentinje
hvaležnejše kot Tvoji dve krasotici,
kateri si radi mene kar na lepem zapustil brez recepta ...
Li ne, prijatelj?
vodi!
pod pazduho, ter me peljal v vrtno gostilno, kjer
sva sedla za mizo v sonci košatega kostanja.
ljubiš?
Prebledel je za hip, po tem pa se prisiljeno
zakrohotal.
Jaz še nisem menda ljubil nikdar. O, domišljeval
sem si, veliko domišljeval. Imel sem vzburjeno
Vrstica 2.066:
smeši pred celim svetom, dokler se zopet ne zave
iz svojega vročinskega agonizma. In potem ga je
sram, — tako sram!
Hitro je govoril te besede in obraz se mu je
oblil s krvjo srda.
jednaki, manj ali bolj hinavci, lažnjivci, brezznačajneži,
nedosledneži ... uzorov, živih uzorov ni ! Jaz
Vrstica 2.079:
lažemo, vsi se izneverjamo, — eh, pa smo si vender
tako ganljivo ljubeznivi prijatelji, — o, celo
ljubimo se! Ha, ha?
Tako je skakal od misli do misli nervozno,
Vrstica 2.086:
je na njem neredno življenje.
No, ti sam si kriv, ... spomnil si me na one dogodke
v Ljubljani in Celovcu!
Marto?
je rešil moj brat. Ona je bila takoj povsem zadovoljna,
saj prostost, neodvisnost je njeno življenje.
Sedaj je par tednov na Dunaji; v hotelu
ima svoj salon. Menda išče engagement ali pa novega
bankirja! — Tudi jaz sem jo že parkrat obiskal.
Vrstica 2.102:
iščem več, kot morem dobiti! In Marta je še vedno {{prelom strani}}
lepa, pikantna in ljubezniva, jako ljubezniva ženska.
Oh, njeno srcé je tako veliko! Ha, ha!
ga nadalje.
previdna, kot so naše male solidne vrle malomeščanke
bolj ali manj vse! — Po onem vdarcu radi
Vrstica 2.145:
V Ljubljani ....
Strnadu ni hotela biti več v igračo. Ha, ha, ha!
Sedaj pa moram iti, prijatelj! Gospa pl. Hellmerjeva mi je
dala le pol ure dopusta.
Vstal je in položil denar na mizo.
željna ženska. Veš, vjeti me hoče;
— no, ali se podam, se še nisem odločil! Kdaj se
vidiva zopet? Pridi drevi v oporo; predstavim Te
Hellmerici in njeni sestrici Melaniji! Tudi Melanija
bo imela nekaj nad stotisoč. — Torej prideš?
Stisnila sva si roki ter se razšla do svidenja ...
|