Lovske bajke in povesti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m popravki
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m popravki
 
Vrstica 147:
Medved: „Mmm ... Zdaj beseduj zopet njegova ekscelenca, gospod tajni svetnik!“
 
Lisjak (se prikloni laskavo): „Neusmiljen in sirov je človek do živali, sirov in neusmiljen pa je tudi do svojega bližnjega. Sovražil, preganjal, {{prelom strani}} mučil, psoval, zasmehoval in križal je najblažjega svojega dobrotnika, največjega modrijana. In še dandanes preganja, zatira, muči, zaničuje, zasmehuje in križa svojega rodnega brata. Koga ne pretrese že sama strahovita beseda: vojska! Ovce, gnane v mesnico, ne trpe toliko nego pol milijonske čede mladeničev in mož, ki jih ženo slavohlepni generali po ravninah in strminah, po ledu in snegu, po blatu in prahu, da palijo mesta in vasi, pokoljejo in pobijejo ali pohabijo na tisoče bratov in prelijejo jezera krvi. Koliko so se trudili in žrtvovali starši, da so vzgojili sinove; koliko bi bili mogli sinovi še koristiti bratom s svojim delom; kako bi bili še veselo širili znanost, vedo in umetnost — ali vse pogoltne velika skupna jama. Medtem pa se joka in strada tisoč in tisoč mater, očetov, tisoč in tisoč otrok in žena. Toliko si domišlja človek na svojo bistroumnost na svojo civilizacijo in kulturo — in vendar ima po vsej zemlji šole, kjer se uče na kakšne načine bi kar najuspešneje morili — brate! Ne zverjad ampak človek je največji morilec!“
 
Merjasec: „Izborno izvaja gospod tajni svetnik. Vsa čast!“
Vrstica 215:
Najbližji poslušalci čestitajo govorniku.
 
Prav tako izborno so govorili in nič novega niso povedali: gospod Volk, gospodična Kuna, gospa Sova, vdova Vidra, profesor Maček, Polh, minister za tujski pomet in zdravo spanje, Veverica - tipkarica, Podlasica - telefonska dama, Skobec - davčni iztrjevalec, Jastreb - višji okrajni zverino-zdravnik, Skovir - nočni čuvaj in kavarnar, Soja - gozdni birič, Sraka - ravnateljica brzojavnih uradov, Vrana - ravnateljica zavoda za pokvarjeno mladino in drugi in še drugi. Molčali pa so po nedolžnem preganjani človeku koristni mišarji, postolke in kanje.
 
Ris: „Gospod Krokar se vrača!“
Vrstica 910:
In našle so se najine oči, našli sta se najini srci v harmoniji vseh harmonij.
 
„Psit ... psiit!“ je šepetala Slokana. Ti dve besedi sta iz davnodavne internacionalne starokljunaščine {{prelom strani}} in pomenita blagorečno: „Ljubim vas - - govorite z mojo mamico!“
 
In zdaj sta se našla tudi najina kljuna. O, kako je bilo dobro. Saprlot — prvi poljub je pa res nekaj posebnega pa reci kdo kar hoče. Slokana je malo zardela kakor se spodobi ob taki priliki; potem sva letala nad Mokrim jarkom.