O pilotu v zrakoplovu št. ...: Razlika med redakcijama

Jegulja: »Skril se je med vrbje pretkani kačji pastir?«

Veverica: »Čuješ trkanje ob drevo — žolna se je spravila

 

 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Sanjal sem na samotni klopi in ko sem odprl trudne svoje

svetila med raztrganim je drevoredom, nedaleč proč od

(Zdelo se mi je, da je med drevjem skrit našemljenec

 

Noč je.

Vetrič veje kakor bi sanjal in tema ovija tvoje noge

Pri meni si.

Deklič ti moj, sloneč na mojih prsih, tabernakel svojega

Rožmarin zeleni.

V zraku se zibljejo beli golobčki in nad njimi jastreb leti.

Tvoje srce slišim tolči.

»Ljubim te!« šepečem in z mehko roko zastreš mi ustna:

»Pripoveduj!« poljubi tvoji govore.

Deklič ti moj, le smehljaj se in mi kaži svetle zobe!</poem>

 

V noči se peljem z brzovlakom.

Vsa lokomotiva je v iskrah in dimu in kadar vriskne,

Tudi jaz drvim začrtano svojo pot in vriskam z vlakom!</poem>

 

 

Ali ni zapel razposajen slavček v smrekovem vrtu, češ,

Najbrž je zopet mislil (včasih ni imel niti ene misli), kdaj

 

 

 

Ogrnjen v črn plašč, korakam s poskakujočim mozgom

In zvoni električna, drveča v rdečih lučih, in slišim,

O, in zazdim se, da sem jaz ta električna, ki gre

In zavijam v proslule ulične vrtilnice in se veselim, —

 

 

Trudno poveša peroti sive, samo bistre oči mu žare.

V mraku pa zaigram na kitaro, zapojem in pozabljam na

Sokol buta s prsimi in glavo ob stene in se zaletava s perotmi

 

 

 

... In se bliskovito mečem na dan skozi srčni svoj vrelec

 

 

 

Čez obzorje so se vlekle megle:

Posijal je mesec in so se do nagega slekle:

Oblačilca v rokah, so proti vzhodu stekle:

Blagoslavljal sem jih demimondke ubegle:

Ob jutranji zarji so našle naju pijana te megle:

 

 

<poem>'''S sprehoda.'''

 

»Nad zvezde in zrak, ki je poln opojnih gospodičen megel,

Porednice kratkokrile me zadrgnejo v svojih kodrastih las

»Volkodlak vas potiplji, le brijte norca iz mene, vse me

»Vitka je kakor topol, srebrnolasa kakor breza, črnooka