Radeckijev kirasir je umrl: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 15:
»Takoj ga grem pogledat.«
***
Odprem vrata v hlev. Vse polno težkih vojaških konj. Pod nogami gnoj, okrog mene topla konjska sapa. Drugega ne razločim v bolj kot polu-mračnem prostoru.
Oko se privadi mraku, razgledani se okrog, v kotu se res nekaj zvija. Stopim bližje — — — to je kirasir — — — zunaj je lep, svetel, solnčen dan, ura druga popoludne, odprem okno v hlev, ki se nahaja poleg bolnikovega ležišča. Solnce — kakor da bi mi hotelo priti na pomoč — vrže skozi okno snop svojih najlepših zimskih žarkov, kirasirju naravnost v obraz. Bolnik jih začuti, se zgane, dvigne glavo, meče pogled semintja, slednjič ga vrže meni v obraz in obstoji začudeno.
Pod sabo nekaj sena, na sebi raztrgano srajco, ki je visela v koščkih z njegovega telesa ...
Vrstica 30 ⟶ 31:
Konji sklonijo glave, gledajo začudeno in ogrevajo prostor s toplo sapo.
»Pridem ga previdet — mislim in — morda mu medtem odleže, da se pripravi.«
***
Cerkvenik je nedavno odšel na vojsko, dobim fanta, ki je še malo vajen takega deit. Povem mu, kako in kaj, takoj sva odpravljena in odideva v hlev.
Vrstica 55 ⟶ 57:
»Kirasir je umrl!«
***
Drugega dne se je vršil pogreb.
| |||