Krvava božična noč: Razlika med redakcijama

| izdano= ''Slovenec'' 18/43 (23. 1. 1915), 3.

| vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAU2YNBT dLib 3]

 

Sveta noč — pri spominu nate zarosi oko starca, zaiskri oko otroka in nekako bajno tajno nam je zvončkala od daleč skozi mesece ta tolikanj pomenljiva beseda, nam častnikom in vojakom 97. pešpolka. Že tedne, da mesece pred božičem je vse nekako skrivnostno pošepetavalo: kje bodemo, kako bodemo prebili — božično noč? Sveta noč se je bližala ne oziraje se na nas bojevnike, oznanjali je pa nam niso mirovni glasovi nebeških duhov, ampak morilni grom in pok iz topov in pušk. Nikdo se ni drznil več šepniti: o mirna, blagodejna — sveta noč! Vsakteremu je zabijal v ušesa in mozeg grom topov ne — sveta noč, noč pokoja in miru, ampak noč boja, krvi in — smrti. Le spomini, srečni, a žalibog že minuli spomini tolikanj mirno prebitih svetih noči so nam rosili kapljice tolažbe v sicer pogumna, a ravno za božične praznike tako varana in potrta srca.

ni bleščalo v praznično svitli obleki, ampak ovito v žalno haljo krvi, stoka in smrti. Mesto prazničnega odpočitka in veselja se je naselil v naša srca srd in nam tiščal v roke morilno orožje kot osveto za skaljeno božično noč. Naš polk je skozi celo dobo božičnih praznikov branil in gradil z občudovanja vredno hrabrostjo pot prodirajočemu sovražniku in bil tolikrat edini, ki je s slovensko krvjo ukazoval sovražniku: do tod ropar svetonočnega miru in ne dalje!