Črnovojnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
| obdelano=2
}}
Niko in Tonče sta bila dobra prijatelja
Bilo je o pustu predlanskim, ko sta se prijatelja sešla pri običajnem jutranjem frakelcu
Zaviha si rokave, pomaže roke s še svežo krvjo telečjega drobovja, oškropi si z njo srajco, pa hajd domov k ženi. Ko ga žena zagleda vsega okrvavljenega, se silno prestraši in vzklikne:
»Za božjo voljo, Niko, kaj si napravil? Usmiljeni Bog!
»Ne jokaj, saj ni nič. Stepli smo se v gostilni in razbili pohištvo. Prišel sem po denar, da zlepa plačam svoj delež, ker drugače grozi krčmar, da pošlje po policaje.«
Vrstica 22:
»Dobro, grem pa kar s teboj in bom plačala zate.«
»Tega pa ne
Zaman je potem reva žena čakala na Nikota cel dan do poznega večera. Vznemirjale so jo različne misli, ob vsaki stopinji, ob vsakem ropotu je prestrašena posluhnila, češ: sedaj gre
Nekaj dni kasneje je bila vrsta na Tončetu, da plača prijateljem za pijačo. Ni imel okroglega v žepu. Kaj storiti? Žena ima pač nekaj prihranjenega, a ne bo tako neumna, da bi dala njemu za pijančevanje. Na pomoč mu pride Niko, ki mu pravi:
Tonče uboga in gre domov. Kmalu za njim pride Niko v čevljarskem predpasniku. »Dober dan, gospa
»Doma, kaj bi pa radi?«
Vrstica 62:
No, še preden je odposlal to pismo, je prejel vest, da je njegov prijatelj Tonče padel junaške smrti na bojišču.
Napisal sem te vrstice v spomin vrlemu črnovojniku, želeč mu, da bi se živ in zdrav vrnil k svoji dobri ženi Ruži.
|