Črnovojnik: Razlika med redakcijama

»Ujel sem kozliča, gospod poročnik, in si ga spekel, kajti v želodcu imam že pravo revolucijo.«

 

 

Pokuša eden, pokuša drugi, in ko ne bi bil z zvijačo izmaknil večjega kosa, bi bil Niko tudi to pot ostal na cedilu.

No, še preden je odposlal to pismo, je prejel vest, da je njegov prijatelj Tonče padel junaške smrti na bojišču.

 

 

Napisal sem te vrstice v spomin vrlemu črnovojniku, želeč mu, da bi se živ in zdrav vrnil k svoji dobri ženi Ruži.