|
a) ''Ime z imenom;'' zadnje ime ohrani samo steblo, sklon pak in pomen ima prilogov, n. pr.
''»kozoglav, a, o, zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun'' (serb.), ''svilorun'' (serb.), ''zlatokril'' (serb.), ''zlatorep'' (Lašč.), ''kosorep'' = gestutzt (Lašč.), ''srebropen'' = silberschäumig (staročeski), ''zlatopesk'' = goldsand führend (staročeski), ''vekožyzen'' = ewig lebend (staročeski), ''volkodlak,''<ref>Ta beseda je bila nekdaj gotovo le prilog.</ref> ''kozonog, pso-glav.''<ref>Nikomur se ne morejo priljubiti sostave, kakoršne so n. pr. te: ''»srebronožičen«'' (silberfüssig), ''limbaroramen'' (lilienarmig), pravzapravprav za prav: AEUZOI^EVO? ) Pustimo: »limbar«, pišimo raje, kakor govorimo: »lilija«, enako druzim Slovanom. Uže je bil opomnil gosp. Hicinger v »Novicah«, kar je tudi res, da »limbar» ni druzega, kakor ''»lilienberg«.'' Pravimo namreč: ''»limbarska«'' (Dolenec tudi: ''limberska'') gora, namesti »lilienberška«, in berž so menili pisatelji, češ, hvalo Bogu! ''limbar'' je slovenska beseda za: ''»lilijo«.'' Gredoč naj tudi opomnim, da nimamo besede za »arm« (brachium). »Rama je le: »achsel«, tedaj ne: ''»para odideta ramo v rami!«'' Stari Slovenci so djali: »mišica« (der arm), in Serbje pravijo še zdaj. Bere se v staročeskem tudi ''»paža«'' (der arm), to je naša: ''pazha'' (pozuha). Ali mi govorimo samo: ''»deti kaj pod pazho;'' voditi koga (za) ''pod pazho«.'' V serbskem je: »drže njega za oba ''pazuha«.'' Iz tih izgledov se kaže, kakor da bi ''»pazha«'' ne bila samo »achselhöhle (uchse)«, ampak časi skoraj tudi »oberarm (lacertus)«.</ref>
Vidi se, da jemljemo v take sostave najraje ''živalska imena,'' imena ''telesnih udov,'' poleg
|
