Premaganci: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Minca2 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Minca2 (pogovor | prispevki)
Vrstica 514:
Žvanut pa ni bil pomirjen. Rekel si je, da med mladim moškim in med mlado žensko sploh ni prijateljstvo mogoče in da je vsako prijateljstvo med njima začetek ljubezni. Verjel je sicer Zori brezpogojno, da še ničesar ne čuti za Kotnika, in da se ji je Kotnik prikupil samo s tem, kar je Žvanut imenoval »prismojeno narodnjaštvo« in verjel je tudi, da Kotnik še ni zaljubljen v Zoro, a strah ga je bilo, da se pri daljšem občevanju vendar najdeta. Zato je začel siliti, naj se Zora čimprej odloči. Naravnost do Zore se ni upal obrniti, ker je že dovolj dobro poznal njen neodvisni ponosni značaj, pač pa je govoril z gospo Ručigajevo. Povedal ji je odkrito vse in jo prosil, naj posreduje.
 
»Ne bojte se vendar, gospod profesor,« ga je tolažila gospa Ručigajevo. »Saj vendar že poznate Zoro. Ko bi vas ne marala, bi vas gotovo takoj odslovila. Odločila se še ni. Pomislite, da je že petindvajset let stara, kar je za samico že mnogo in da se zaveda, kako resna in pomembna je taka odločitev. Rekla mi je pa sama, tlada se odloči do dneva svojega godu. Ta bo v treh tednih. Torej potrpite še te dni; v treh tednih bomo praznovali zaroko in če bog da kmalu potem tudi poroko.«
 
»Zora je sama in iz lastnega nagiba rekla, da se odloči do svojega godu?« je vprašal Žvanut.
Vrstica 542:
Pograbila je svoje stvari in želeč teti »lahko noč«, je kar pobegnila iz sobe.
{{prelom strani}}
 
 
== Opombe ==