Kritike in polemike: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 267:
1.) Slovenskega pisanja prva napaka je, da glagole (zeitwörter) devamo vedno le ''stavku na konec,'' kakor da bi ne smeli drugej stati, n. pr.»O mraku se že ''napravi,'' spet moške oblačila ''obleče,'' se dobro v kožuhe ''zavije,'' in tudi par samokresov za pas ''vtakne''«. Tako je Nemcem navada, in tacih izgledov ima vsaka knjiga po sto in sto; le-ta še ni narslabji med njimi. Vender pa vprašam: ali bi ne bilo blagoglasneje: »''Napravi'' se že o mraku; ''obleče'' spet moške oblačila; ''zavije'' se dobro v kožuhe, in ''vtakne'' tudi par samokresov za pas?« Poiščimo si druzega: »Poleg tega jezljivega serditeža (t. j. nekakov potok), ki danes le bolj tiho v globoki strugi teče, in se le sèm ter tjè svoje gorne ali divje rodovine ''spomnivši'' predrzno ''poskoči, bomo lezli«.'' To je taka zmes, da človek še skoraj ne vé, kaj bi pisatelj rad povedal.<ref>Opomnilo me je nemškega verza:
<poem>»Sein vater hiess Melcher,
Ein bauer war welcher«.</poem></ref> Zdi se nam vsa ta misel nemška; ali vender bilo bi dosti umevneje vsaj tako le: ''»Lezli bomo'' poleg tega jezljivega serditeža, ki danes le bolj tiho v globoki strugi teče, in le sèm ter tjè poskoči, spomnivsi se svoje gorne (?) ali divje rodovine (?)«. To vse pa le od tod izhaja, ker ''prestavljamo nemške misli od besede do besede.'' Naslednji stavek mi bodi priča, da je res, kar sem djal: »Mesec je ''svitlo svetil''«. Kdo tako govori? Bi li pametnemu človeku kdaj prišla na um taka neumnost, ako bi pred njim ne stale nemške besede: »Der mond ''leuchtete hell?''« Bere se dalje: »Obljubil jej je tudi, da bi vsaj ne obupala, jo pogostoma obiskat hoditi, ter jo tako s svojo pričjočnostjo krepčati«; to je: »Er versprach ihr auch, dass sie wenigstens nicht verzweifeln würde, öfters zu kommen, um sie zu besuchen, und sie so durch seine gegenwart zu stärken«. Dalje: »Nikdar me ne smeš zapustiti!« »''On'' (!) mora, reče ...»« Kdaj pravi kmet: »''On'' mora?« Še zdaj si nismo zapomnili, da Slovenec ''osebnih zaimen'' sploh pred glagol ''ne'' stavi, kakor tudi Latinec ne, ker z glagolom vse dopové. Tako pišemo, pa hočemo, da bi ne zaspavali naši časniki; hočemo, da bi koga razveseljevále naše koderčije!
 
Vsak dan bereš, kolikor hočeš, stavkov tacih, da imajo pomozni glagol (hilfsverb) kmalo od začetka; ali dopovedovavnik (aussageverb) pa stoji deleč zadaj notri v deveti deželi tam pri Jakobu Žerjavu. Iz tmé izgledov edinega: » ... kakor ti angeljski mladenč, ki je vedno, tudi med strašnim vrišom in gromom krvave vojske, nedolžno srce, živo vero, trdno upanje, gorečo ljubezen do Jezusa, pokoršino do svete cerkve in hvaležno srce do svoje matere ''ohranil''«. »Ohranil« je ravno ''trideseta'' beseda za pomoznikom: »''je''«. To ni slovanski! Kdor noče meni verjeti, poslušaj kmeta, in beri dobre knjige druzih narečij. O grehih zoper slovnico (mladenč, vrišom) raje molčim; saj vem, za koliko sto pisateljev se je zastonj trudil ta in uni slovničar.
Vrstica 439:
Namesti ''priloga'' se jemlje časi tudi kaka druga beseda, njemu sorodna, kakor:
 
α) ''Glagolova korenika z imenom v prilog,'' redko v ''ime'', n. pr. ''»vertoglav, klapouh'' = von herabhängenden ohren (Lašč.), ''stermoglav'',<ref>»Sterm« je prav za prav ''korenika'', vzeta glagolu: ''stermeti''; pa zdaj je uže prilog.</ref> ''serborit, mencorit'' (Lašč.), ''motoroga«'', nekako motovilo, pa tudi les, ki je zanj pri zvonu privezana verv.
α) ''Glagolova korenika z imenom v prilog,'' redko
v ''ime'', n. pr. ''»vertoglav, klapouh'' = von
herabhängenden ohren (Lašč.), ''stermoglav''<ref>»Sterni« je prav za prav korenika, vzeta glagolu: stermeti; pa zdaj je uže prilog.</ref>
''serborit, meneorit'' (Lašč.), ''motoroga«'', nekako
motovilo, pa tudi les, ki je zanj pri zvonu privezana verv.
 
β) ''DelešjeDeležje'' (mittelform) ''preteklega časa'' terpivnega naklona ''z imenom v prilog,'' n. pr. ''»vitorog«'' = von gewundenen hörnern (serb.), ''zvitorep'' = schlau, durchtrieben (Lašč.).
 
γ) ''Deležje zdanjega časa z imenom v prilog,'' n. pr. ''»cvetečeličen«'' (Preš.).
n. pr. ''»cvetečeličen«'' (Preš.).
 
δ) Zaime: ''»sam«''<ref>Beseda ''»sam''« je časi čislo, časi pa zaime, v obeh pomenih se jako rada sostavlja.</ref> ''z imenom v prilog'', n. pr. ''»samovoljen, samokolen'' = einräderig«; te
''»samovoljen, samokolen'' = einräderig«; te
pervotne sostave pri nas ni slišati, ampak navadna je le beseda iž nje narejena: ''»samokolnica'' = schubkarren«.
 
ε) Zaime: ''»svoj« z imenom v prilog;'' večidel ima pritiklino: ''»n«'', pa ne vselej, n. pr. ''»svojeglav'' in ''svojeglaven; svojevoljen«.''
 
in ''svojeglaven; svojevoljen«.''
ζ) ''Čislo'' (zahlwort) ''z imenom v prilog,'' pa tudi v ''ime''. Za prilog se jemlje večidel, pa tudi ne vselej, prilepek: »n«, še celó: ''»ast«'', za ime časi: ''»a«'' tudi: ''»ec«'', n. pr. ''»enólik'' = gleich gross (Lašč.), ''dvadneven, trileten, samook'' = einäugig, ''samorog, samorogast'' = einhörnig (''samorogasta'' in ''samoroga'' krava, Lašč.). ''Triglav, trinog, stanoga'' = tausendfüssel. ''Staglav'' = centiceps (staročesko osebine ime), ''stoklas,'' po Dolenskem tudi: ''stéklas, šestogubec, šestoper'' = von sechs blättern (serb.), šestokril == von sechs fliigelnflügeln (serb.k), pa tudi: ''šestokrilen, samorog''(ime), pa tudi:
''samoroga in samorogec'' = e\m\oxx\ einhorn(Lašč.)*.
 
Nobene sostave niso tako negotove, kakor te: v slovenskem nimajo nektere nič veznice; nektere jemljó: ''»o«''; beseda: »''stanoga''« pa ima srednji spol množnega števila, kar je bilo menda starim Slovencem vselej navada, kadar so delali sostave s čislom ''»sto«''. Serbje devajo: ''»o«'' pa tudi ''»e«'', n. pr. »''trostruk'' = dreifach, ''troleten, tregodišnje'' (vino)«; primeri naše: ''»stéklas«!''
 
'''B.'''
 
ζ) ''Čislo'' (zahlwort) ''z imenom v prilog,'' pa tudi v ''ime''. Za prilog se jemlje večidel, pa tudi
ne vselej, prilepek: »n«, še celó: ''»ast«'', za ime časi: ''»a«'' tudi: ''»ec«'', n. pr. ''»enólik'' = gleich gross (Lašč.), ''dvadneven, trileten, samook'' = einäugig, ''samorog, samorogast'' = einhörnig (''samorogasta'' in ''samoroga'' krava, Lašč.). ''Triglav, trinog, stanoga'' = tausendfüssel. ''Staglav'' = centiceps (staročesko osebine ime), ''stoklas,'' po Dolenskem tudi: ''stéklas, šestogubec, šestoper'' = von sechs blättern (serb.), šestokril == von sechs fliigeln (serb.k
pa tudi: sestokrilen, samorog (ime), pa tudi:
samoroga in samorogec = e\m\oxx\ (Lašč.)*.
Nobene sostave niso tako negotove, kakor
te: v slovenskem nimajo nektere nič veznice;
nektere jemljo: «o>; beseda: ><stanoga» pa ima
srednji spol množnega števila, kar je bilo menda
starim Slovencem vselej navada, kadar so delali
sostave s čislom «sto*. Serbje devajo: pa
tudi *e*, n. pr. «trostruk — dreifach. troleten, tregodisnje
(vino)»/ primeri naše: "Steklas*!
B.
V to versto spadajo:
 
a) Prilog s prilogom v prilog, n. pr. "svetoiuden
a) ''Prilog s prilogom v prilog,'' n. pr.''»svetočuden'' (strčesk.), ''starmali'' = zwerg (serb.), ''starodaven, sivozelen'' (serb.). ''Dobrodrug''(priimek na Dolenskem; v češkem je ''dobrodruštvo'' = abenteuer)«. Morda je sostava tudi belokrajnska beseda: »''černomaljast'' = brünett, kar pa ne spada prav za prav sèm; iž nje menda izhaja: »Černomelj«?
(strčesk.). starmali — z\verg (serb.), starodaven,
 
sivozelen (serb.), Dobrodntg (priimek na
Namesti priloga se jemljó časi tudi tukaj druge besede, prilogu sorodne, kakor:
4*
 
Dolenskem; v češkem je dobrodruštvo = abenteuer;>.
α) ''Čislo z deležjem preteklega časa terpivnega naklona v prilog,'' n. pr. »''edinorojen, pervorojen''«.
Morda je sostava tudi belokrajnska beseda
 
: "černomaljast — briinett, kar pa ne spada
β) ''Čislo z čislom v prilog'', n. pr. »''samodeseto'' = zehnfach<ref>Prav za prav: ''selbzehnt'', serbske pesmi: ''»Samosedmi us planinu podje«''; t. j. on pa ''šest'' druzih. </ref> (Lašč.), samostotero — hundertfach
prav za prav sem; iž nje menda izhaja: «Cernomelj
»?
Namesti priloga se jemljo časi tudi tukaj
druge besede, prilogu sorodne, kakor:
a) Cislo z delezjem preteklega časa tcrpivuega naklona
v prilog, n. pr. t-edinorojen, pervorojen*.
/S) Cislo z čislom v prilog, n. pr t-samodeseto =
zehnfach* (Lašč.), samostotero — hundertfach
(Lašč.), samodrug — selbander (pri belih
Krajncih je samodruga — noseča), samoedin
Vrstica 495 ⟶ 475:
derzno je narejena beseda v serbskih pesmih:
i-bojuokopljauik = schlachtenspeerschwinger».
 
c.
'''C.'''
 
Semkaj spadajo :
a) Ime z glagolsko (večidel čisto) koreniko
Vrstica 501 ⟶ 483:
= windstrom (serb.), kolovoz, delopust, bogotdj
— gottesleugner (zdaj še samo priimek), stenolom
 
* Prav za prav: selbzehnt, serbske pesmi: i-Samosedmi
us planimi podje»; t. j . on pa šest druzih.
** Tu naj tudi zavoljo čuda imenujem sostavo: %deskoprask
(coulissenreisser), mehovlek (balgzieher bei der orgel).,
Vrstica 617 ⟶ 598:
= on, ki se je sam ustvaril (strsl.)»; toda le-ta
gotovo ni jeziku po godi, ker je silo dolga.
 
D.
'''D.'''
 
V to versto spada:
a) Ime, tudi prilog z glagolom v nedoločivniku